Pape? Leon XIV.: Vsa rodovitnost Cerkve in Svetega sede?a je odvisna od Kristusovega kri?a
Vatican News
Po mo?nosti spovedi je bila v dvorani Pavla VI., meditacija ob navzo?nosti pape?a Leona XIV. ki jo je vodila sestra Maria Gloria Riva, redovnica Ve?nih ?astilk Najsvetej?ega zakramenta. Po meditaciji se je za?ela procesija, ki so jo vodili pape?, ki je nosil jubilejni kri?, kardinali, ?kofje in duhovniki, sledilo pa jim je lai?no osebje. V procesiji so ?li od dvorane Pavla VI. do preddverja bazilike svetega Petra in prestopili sveta vrata. Sledila je sveta ma?a, ki jo je ob soma?evanju kardinalov, ?kofov in duhovnikov Svetega sede?a in ob navzo?nosti zaposlenih ter njihovih doma?ih daroval pape? Leon XIV.
Homilija svetega o?eta Leona XIV.
Dragi bratje in sestre. Danes imamo veselje in milost praznovanja jubileja Svetega sede?a ob liturgi?nem spominu Marije, Matere Cerkve. To sre?no sovpadanje je vir lu?i in notranjega navdiha v Svetem Duhu, ki se je v?eraj, na binko?ti, v obilju razlil na Bo?je ljudstvo. V tem duhovnem ozra?ju danes u?ivamo poseben dan, najprej z meditacijo, ki smo jo poslu?ali, sedaj pa ?e tukaj pri mizi Besede in Evharistije.
Bo?ja Beseda ob tem praznovanju nam daje razumeti skrivnost Cerkve in Svetega sede?a v njej v lu?i dveh svetopisemskih ikon, ki jih je Duh napisal na strani Apostolskih del (1,12-14) in v Janezovem evangeliju (19,25-34).
Za?nimo s temeljno, ki je pripoved o Jezusovi smrti. Janez, edini izmed dvanajsterih, ki je bil navzo? na Kalvariji, je videl in pri?eval, da je bila pod kri?em skupaj z drugimi ?enami Jezusova mati (v. 25). In je na svoja u?esa sli?al zadnje U?iteljeve besede, med katerimi so bile naslednje: »?ena, glej, tvoj sin!« in potem njemu namenjene: »Glej, tvoja mati!« (v. 26-27).
Marijino materinstvo po skrivnosti kri?a je naredilo nepredstavljiv preskok. Jezusova mati je postala nova Eva, ker jo je Sin pridru?il svoji odre?enjski smrti, viru novega in ve?nega ?ivljenja za vsakega ?loveka, ki pride na ta svet. Tema rodovitnosti je v tem bogoslu?ju zelo prisotna. Glavna ma?na pro?nja jo je takoj poudarila, ko smo po njej prosili O?eta, da bi bila Cerkev, podprta s Kristusovo ljubeznijo, »vedno bolj rodovitna v Duhu«.
Rodovitnost Cerkve je enaka rodovitnosti Marije in se uresni?uje v obstoju njenih ?lanov toliko, kolikor »v malem« podo?ivljajo to, kar je ?ivela Mati, da torej ljubijo v skladu z Jezusovo ljubeznijo. Vsa rodovitnost Cerkve in Svetega sede?a je odvisna od Kristusovega kri?a. V nasprotnem primeru je zgolj videz, ?e ne ?e slab?e. Veliki sodobni teolog je napisal: »?e je Cerkev drevo, ki je zraslo iz majhnega gor?i?nega zrna kri?a, je to namenjeno, da tudi samo rodi gor?i?na zrna in potemtakem sadove, ki ponavljajo obliko kri?a, saj svoj obstoj dolgujejo kri?u« (H.U. von Balthasar, Cordula ovverosia il caso serio, Brescia 1969, 45-46).
V glavni ma?ni pro?nji smo prosili tudi, naj se Cerkev »raduje svetosti svojih otrok«. Marijina rodovitnost in rodovitnost Cerkve je namre? nelo?ljivo povezana z njeno svetostjo, se pravi z njenim prili?enjem Kristusu. Sveti sede? je svet, kakor je sveta Cerkev, v svojem izvornem jedru, v vlaknu, iz katerega je stkan. Tako Apostolski sede? varuje svetost svojih korenin, medtem ko tudi njega varujejo te korenine. Ni? manj pa ni res, da ?ivi tudi v svetosti vsakega svojega ?lana. Zato je najbolj?i na?in slu?enja Svetemu sede?u, da si prizadevamo biti sveti, vsak izmed nas glede na svoj ?ivljenjski stan in na nalogo, ki mu je zaupana.
Na primer duhovnik, ki zaradi svoje slu?be osebno nosi te?ak kri?, in vendar gre vsak dan v pisarno in sku?a svoje delo opravljati ?im bolje z ljubeznijo in z vero. Ta duhovnik sodeluje in prispeva k rodovitnosti Cerkve. In tako nek dru?inski o?e ali mati, ki doma ?ivi v te?kih razmerah, otrok, ki povzro?a skrbi, ali bolan star?, in svoje delo opravlja s predanostjo, ta mo?ki in ta ?enska sta rodovitna z rodovitnostjo Marije in Cerkve.
Sedaj prihajamo do druge ikone, ki jo je napisal sv. Luka na za?etku Apostolskih del, ki prikazuje Jezusovo mater skupaj z apostoli in u?enci v dvorani zadnje ve?erje (1,12-14). Prikazuje nam Marijino materinstvo do nastajajo?e Cerkve, »arhetipsko« materinstvo, ki ostaja aktualno v vsakem ?asu in na vsakem kraju. Predvsem pa je vedno sad velikono?ne skrivnosti, daru kri?anega in vstalega Gospoda.
Sveti Duh, ki se z mo?jo spusti na prvo skupnost, je isti, kot ga je Jezus izro?il s svojim zadnjim dihom (prim. Jn 19,30). Ta svetopisemska ikona je nelo?ljiva od prve. Rodovitnost Cerkve je vedno povezana z milostjo, ki je privrela iz Jezusovega prebodenega srca skupaj s krvjo in vodo, simbolom zakramentov (prim. Jn 19,34).
Marija je v dvorani zadnje ve?erje po materinskem poslanstvu, ki ga je prejela pod kri?em, v slu?bi nastajajo?e skupnosti. Je ?iv spomin na Jezusa in kot taka je, tako reko?, pol privla?nosti, ki usklajuje razlike in zagotavlja, da je molitev u?encev enodu?na.
Apostoli, so tudi v tem besedilu na?teti po imenu in kot vedno je prvi Peter (prim. v. 13). Toda tudi njega samega, njega celo prvega podpira Marija v njegovi slu?bi. Podobno Mati Cerkev podpira slu?enje Petrovih naslednikov z marijansko karizmo. Sveti sede? na ?isto poseben na?in ?ivi sobivanje dveh polov, marijanskega in petrinskega. In ta, marijanski, s svojo materinskostjo, darom Kristusa in Duha, zagotavlja rodovitnost in svetost petrinskemu.
Predragi, hvalimo Boga za njegovo Besedo, lu?jo, ki osvetljuje na?e korake, tudi na?e vsakdanje ?ivljenje v slu?bi Svetega sede?a. Razsvetljeni po tej Besedi obnovimo svojo molitev: »Nakloni nam, O?e, da bo tvoja Cerkev, podprta s Kristusovo ljubeznijo, vedno bolj rodovitna v Duhu, da bi se veselila svetosti svojih otrok in zbrala v svojem naro?ju vso ?love?ko dru?ino« (Glavna ma?na pro?nja). Amen.
