Sveti sedež: dostojanstvo in enake možnosti so ključ do resnične enakosti spolov
Edoardo Giribaldi – Vatikan
Ni dovolj priznati »dostojanstva« vsake ženske: potrebno je spodbujati pogoje, ki ji omogočajo »enake možnosti« kot moškim. Gre za željo, ki je utemeljena v potrebi po kulturnih spremembah, začenši z materinstvom: da bi imela vsaka mati podporo pri usklajevanju »družinskega življenja« z »delovnimi obveznostmi«. To je bila tema govora profesorice Gabrielle Gambino, podtajnice Dikasterija za laike, družino in življenje, ki je 13. marca spregovorila na 69. letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za status žensk. Delegacija Svetega sedeža, ki jo vodi profesorica, se udeležuje dogodka, ki poteka od 10. do 21. marca 2025 in je posvečen pregledu Pekinške deklaracije in Izhodiščem za ukrepanje trideset let po sprejetju obeh dokumentov. To je priložnost za ponovno potrditev cilja enakih pravic za ženske in dekleta po vsem svetu.
Koraki k enakosti spolov
Kot je dejala Gambino, je prvi korak k enakosti spolov priznanje notranjega dostojanstva vsakega moškega in ženske, kot je poudaril papež Frančišek v okrožnici , »v vseh okoliščinah«. Gre za načelo, ki je, kot je zapisano v izjavi Dikasterija za nauk vere »Dignitas Infinita«, »temelj prvenstva človeške osebe in varstva njenih pravic, saj ga lahko v polnosti prepoznavno že s samim razumom«. Drugi korak, je poudarila Gambino, je ustvarjanje konkretnih »pogojev«, da bi vsaka ženska »uživala enake možnosti« kot moški. V tem smislu je ključnega pomena »izkoreninjenje revščine«, ki nesorazmerno prizadene ženski spol. »Če revščina spodkopava dostojanstvo žensk, ne more biti ne razvoja ne miru,« je dodala profesorica.
Vrednoti izobraževanja in družine
Ob tem je Sveti sedež ponovno poudaril pomen izobraževanja, ki je v Pekinški deklaraciji opredeljeno kot »bistveno sredstvo za doseganje ciljev enakosti, razvoja in miru«. Izobraževanje ustvarja pogoje, da lahko vsak posameznik doseže svoj »polni potencial«, in spodbuja model »deljene moči in odgovornosti«. Ob sklicevanju na isto deklaracijo je Gambino poudarila »odločilno« vlogo žensk v družini, opredeljeni kot »osnovna enota družbe«. Vendar pa je Sveti sedež v primerjavi z obdobjem pred tridesetimi leti opazil težnjo po zanemarjanju njene vrednosti, saj se materinstvo pogosto pojmuje kot »ovira« za žensko izpolnitev. Matere ne dobijo »potrebne podpore« za usklajevanje »družinskega življenja in delovnih obveznosti, pri čemer se ne upošteva dejstva, da oboje prispeva k družbi,« je opozorila profesorica. K temu je treba dodati še nezadostno zaščito tako imenovane »najosnovnejše človekove pravice«: pravice do življenja. Po besedah podtajnice Dikasterija za laike, družino in življenje je ta vprašanja mogoče reševati le s konkretnimi politikami in z globokimi kulturnimi spremembami, ki priznavajo vrednost materinstva in družine v sodobni družbi.
Prispevek žensk k miru v svetu
Gambino je ob koncu svojega govora ponovila papeževe besede iz predgovora h knjigi Večja vodstvena vloga žensk za boljši svet: skrb kot gibalo za naš skupni dom, ki jo je uredila Anna Maria Tarantola. V njem je sveti oče poudaril, da bi ženske, če bi mogle uživati popolno enakost možnosti, »lahko bistveno prispevale k potrebnim spremembam za vzpostavitev sveta miru, vključenosti, solidarnosti in celostne trajnosti«.