杏MAP导航

ANDREA TORNIELLI

Prva tri poglavja nudijo temelje za izjave, ki jih vsebuje ?etrto poglavje, ki je posve?eno »nekaterim hudim kr?itvam ?lovekovega dostojanstva«. To je izjava »Dignitas infinita« Dikasterija za nauk vere, dokument, ki obele?uje 75-letnico Splo?ne deklaracije ?lovekovih pravic in potrjuje »nujnost koncepta dostojanstva ?love?ke osebe v kr??anski antropologiji« (Uvod). Poglavitna novost dokumenta, ki je sad petletnega dela, je vklju?itev nekaterih nosilnih tem nedavnega pape?kega u?iteljstva, ki podpirajo bioeti?ne teme. Na ponujenem seznamu, ki »ni iz?rpen«, se poleg splava, evtanazije in nadomestnega materinstva pojavijo vojna, drama rev??ine in migrantov ter trgovina z ljudmi. Novo besedilo tako prispeva k preseganju dihotomije, ki obstaja med tistimi, ki se izklju?no osredoto?ajo na obrambo porajajo?ega se ali umirajo?ega ?ivljenja, pozabljajo pa na ?tevilne druge napade na ?lovekovo dostojanstvo, in obratno, tistimi, ki se osredoto?ajo samo na obrambo revnih in migrantov, pozabljajo pa, da je ?ivljenje treba braniti od spo?etja do naravnega konca.

Temeljna na?ela

V prvih treh delih izjave so navedena temeljna na?ela. »Cerkev v lu?i razodetja, absolutno poudarja in potrjuje« »ontolo?ko dostojanstvo ?lovekove osebe, ustvarjene po Bo?ji podobi in podobnosti, ter odre?ene v Jezusu Kristusu« (1). »Neodtujljivo dostojanstvo«, ki ustreza »?love?ki naravi onkraj kakr?ne koli kulturne spremembe (6) in je »prejeti dar« in je zato prisotno »na primer v nerojenem otroku, v nezavestni osebi, v starostniku v agoniji« (9). Cerkev razgla?a enako dostojanstvo vseh ljudi, neodvisno od njihovega ?ivljenjskega polo?aja ali od njihovih lastnosti« (17) in to na podlagi svetopisemskega razodetja: ?enske in mo?ki so ustvarjeni po Bo?ji podobi; z u?love?enjem je Kristus »potrdil dostojanstvo telesa in du?e« (19), z vstajenjem pa nam je razodel, »da je najodli?nej?i vidik ?lovekovega dostojanstva njegova poklicanost v ob?estvo z Bogom (20).

Dostojanstvo vsake osebe

Dokument opozarja na dvoumje, ki ga predstavlja stali??e tistih, ki dajejo prednost »dostojanstvu osebe« namesto »?lovekovemu dostojanstvu«, »ker kot osebo razumejo le 'bitje, ki je sposobno razmi?ljati'.« Posledi?no zagovarjajo, naj »ne bi imel dostojanstva osebe ?e ne rojen otrok in ne starec, ki ni samozadosten, kakor tudi ne nekdo z umsko prizadetostjo. Cerkev pa nasprotno vztraja pri dejstvu, da dostojanstvo ?love?ke osebe ravno zaradi tega, ker je notranje, ostaja onkraj vseh okoli??in« (24). Nadalje se izjavlja, da se »koncept ?lovekovega dostojanstva v?asih zlorablja tudi za opravi?evanje samovoljnega mno?enja novih pravic … kot da bi morala biti zagotovljena sposobnost izra?anja in uresni?evanje vsake posamezne izbire ali subjektivne ?elje (25).

Seznam kr?itev

Izjava nato prestavi seznam »nekaterih hudih kr?itev ?lovekovega dostojanstva«, to je »vsega, kar je proti ?ivljenju samemu, kot je kakr?en koli umor, genocid, splav, evtanazija, in prostovoljni samomor«; pa tudi »vse, kar kr?i celovitost ?love?ke osebe, kot so pohabljenja, mu?enje telesa in duha, psiholo?ka prisila.« In kon?no »vse, kar ?ali ?lovekovo dostojanstvo, kot so ne?love?ki pogoji ?ivljenja, samovoljno zapiranje, deportacije, su?enjstvo, prostitucija, trgovanje z ?enskami in mladimi, pa ?e sramotni delovni pogoji, s katerimi delavce obravnavajo kot navadna sredstva dobi?ka in ne kot svobodne in odgovorne osebe.« Navedena je tudi smrtna kazen, ki »kr?i neodtujljivo dostojanstvo vsake ?love?ke osebe onkraj vseh okoli??in« (34).

Rev??ina, vojna in trgovina z ljudmi

Najprej je govora o »drami rev??ine«, »ene najve?jih krivic sodobnega sveta« (36). Potem je tu vojna, »tragedija, ki zanika ?lovekovo dostojanstvo« in »je vedno 'poraz ?love?nosti'« (38) do te mere, da je »danes zelo te?ko podpirati razumska merila, izdelana v drugih stoletjih, da bi lahko govorili o neki morebitni 'pravi?ni vojni'« (39). Nadaljuje se s »trpljenjem migrantov«, katerih »?ivljenja so ogro?ena, ker nimajo ve? sredstev za ustanavljanje dru?ine, za delo ali za prehrano« (40). Dokument se potem zadr?i na »trgovini z ljudmi«, ki prevzema »tragi?ne razse?nosti« in je opredeljena kot »nizkotna dejavnost, sramota za na?e dru?be, ki pravijo, da so civilizirane«. »Izkori??evalce in odjemalce« povabi, naj opravijo resno spra?evanje vesti (41). Na enak na?in smo povabljeni, da se borimo proti pojavom, kot so »trgovina s ?love?kimi organi in tkivi, spolno izkori??anje de?kov in deklic, su?enjsko delo, vklju?no s prostitucijo, trgovino z mamili in oro?jem, terorizem in organiziran mednarodni kriminal« (42). Nadalje se navaja »spolna zloraba«, ki pu??a »globoke brazgotine v srcih tistih, ki jo do?ivijo«. Gre za »trpljenje, ki lahko traja vse ?ivljenje in ki ga ne more pozdraviti nobeno kesanje« (43). Nadaljuje se z diskriminacijo ?ensk in nasiljem nad njimi, pri ?emer se navaja »prisilni splav, ki prizadene tako mater kot otroka, tako pogosto samo za zadovoljitev mo?ke sebi?nosti« in »poligamija« (44). V dokumentu je obsojen tudi »femicid«.

Splav in nadomestno materinstvo

Obsodba splava je zelo jasna: »med vsemi zlo?ini, ki jih ?lovek lahko zagre?i proti ?ivljenju, ima povzro?eni splav zna?ilnosti, zaradi katerih je ?e posebej te?ak in graje vreden« in se omenja, da »je obramba nerojenega ?ivljenja notranje povezana z obrambo katere koli ?lovekove pravice« (47). Dokument odlo?no pravi ne nadomestnemu materinstvu, »preko katerega otrok, ki je neizmerno vreden, postane zgolj predmet«, dejavnost, »ki globoko prizadene dostojanstvo ?enske in otroka … »ki temelji na izkori??anju materialne stiske matere. Otrok je vedno dar in nikdar predmet neke pogodbe« (48). Seznam zatem omenja evtanazijo in samomor s pomo?jo, ki ju nekateri zakoni nejasno opredeljujejo kot »dostojno smrt«, ter opozori, da zaradi trpljenja bolnik ne izgubi tistega dostojanstva, ki je notranje in neodtujljivo njegovo (51). Nato je govora o pomembnosti paliativne oskrbe in o izogibanju kakr?ni koli terapevtski zagrizenosti ali nesorazmernemu posegu«, pri ?emer je ponovno poudarjeno, »da je pravica ?ivljenje, ne pa smrt, ki jo je treba sprejeti, ne pa je preskrbeti« (52). Med hudimi kr?itvami ?lovekovega dostojanstva dobi prostor tudi »odmetavanje« ljudi s posebnimi potrebami (53).

Teorija spola

Potem ko je dokument poudaril, da se je v odnosu do istospolnih oseb treba »izogibati vsakemu znamenju krivi?ne diskriminacije in zlasti vsaki obliki agresije in nasilja,« in »kot nasprotno ?lovekovemu dostojanstvu« obsodi dejstvo, da so ponekod ljudje »zaprti, mu?eni in celo oropani dobrine ?ivljenja zgolj zaradi svoje spolne usmerjenosti« (55). Dokument kritizira teorijo spola, »ki je izredno nevarna, ker bri?e razlike s pretvezo, da so vsi enaki« (56). Cerkev opozarja, da »je ?love?ko ?ivljenje v vseh svojih sestavinah, telesnih in duhovnih, Bo?ji dar, ki ga moramo sprejemati s hvale?nostjo in ga postaviti v slu?bo dobrega. Hoteti razpolagati s seboj, kakor predpisuje teorija spola … ne pomeni drugega, kot popu??ati starodavni sku?njavi ?love?kega bitja, ki se dela Boga« (57). Teorija spola »ho?e zanikati najve?jo mo?no razliko med ?ivimi bitji: spolno razliko« (58). Zato je treba »zavrniti vse tiste poskuse, ki zatemnjujejo sklicevanje na neodstranljivo spolno razliko med mo?kim in ?ensko« (59). Negativna je tudi sodba o spremembi spola, ki »praviloma tvega ogro?anje edinega dostojanstva, ki ga je oseba prejela v trenutku spo?etja«, ?etudi »to ne pomeni, da je izklju?ena mo?nost, da se nekdo, ki ima o?itne genitalne anomalije ?e ob rojstvu ali se razvijejo pozneje, odlo?i za zdravni?ko pomo? za razre?itev takih anomalij« (60).

Digitalno nasilje

Seznam dopolnjuje »digitalno nasilje«, zato dokument navaja »nove oblike nasilja, ki se ?irijo preko dru?benih medijev, na primer spletno ustrahovanje« in »?irjenje pornografije ter izkori??anje ljudi zaradi spolnosti ali preko spletnih iger na sre?o« (61). Izjava se kon?a s spodbudo, da »spo?tovanje ?lovekovega dostojanstva onstran vseh okoli??in postavimo v sredi??e prizadevanja za skupno dobro in v sredi??e vsake pravne ureditve« (64).