MAP

P. Pasolini: V Božjih očeh ima vsako našo dejanje ljubezni neskončno vrednost

Meditacija v četrtek, 13. marca, dopoldne je imela naslov »Živeti več«. P. Roberto Pasolini je udeležencem duhovnih vaj rimske kurije, dejal, da je večnost dar in ne dobrina, ni oddaljena iluzija, ampak resničnost, ki se uresničuje v našem življenju, ko se naučimo z zaupanjem ponuditi tudi tisto malo, kar imamo.

Vatican News

Jezus predlaga večnost kot dar, ki ga je treba sprejeti, in ne kot dobrino, ki si jo je treba pridobiti. Prizor o bogatem mladeniču v sinoptičnih evangelijih prikazuje nasprotje med tistimi, ki iščejo večno življenje kot nagrado, in Kristusovim povabilom, naj opustijo vso varnost in mu sledijo. Mladenič, ki se ne more ločiti od svojega bogastva, odide žalosten. Peter nato vpraša, kaj bodo prejeli tisti, ki so vse zapustili, in Jezus obljubi večno življenje tistim, ki se mu popolnoma zaupajo.

Težava, da bi se ločili od stvari, zadeva vse nas. Bojimo se zapustiti, kar nam je ljubo, čeprav nas v to sili življenje samo. Jezus nas vabi, naj ta prehod že v naprej živimo, tako da bo večnost postala že navzoča v sedanjosti. Primer Chiare Corbelle Petrillo, ki se je z zaupanjem soočila s svojo boleznijo, kaže, da je mogoče v polnosti živeti z Bogom že na tej zemlji. Pri tem ne gre za odrekanje, temveč za intenzivno življenje brez lažne varnosti.

V Janezovem evangeliju se Jezus opiše kot pastir, ki vodi svoje ovce na obilne pašnike. Njegov glas spodbuja, naj se človek izvije iz ograje strahu in najde pravo življenje. To obilje se kaže v znamenju pomnožitve kruha: kar se zdi nezadostno, v Jezusovih rokah postane presežno. Vendar množica ta čudež napačno razume, saj išče le materialni kruh, ne da bi dojela znamenje globlje hrane.

Jezus razkrije, da je pravi kruh življenja on sam. Jesti njegovo meso in piti njegovo kri pomeni biti soudeležen v njegovem življenju in sprejeti njegovo življenje za svoje. Evharistija ni le obred, ampak združitev s Kristusom, ki preobraža. Janez, namesto da bi pripovedoval o postavitvi evharistije, izpostavi umivanje nog in s tem poudari, da se pravo bogoslužje kaže v medsebojnem služenju.

Večnost ni oddaljena iluzija, ampak resničnost, ki se uresničuje v našem življenju, ko se naučimo z zaupanjem ponuditi tudi tisto malo, kar imamo. V Božjih očeh ima vsako naše dejanje ljubezni neskončno vrednost: vse lahko postane večno.

Postne duhovne vaje si lahko ogledate na povezavi:

četrtek, 13. marec 2025, 14:29