杏MAP导航

Vatican News

Dogodek sta organizirala Pape拧ka akademija dru啪benih znanosti in Neodvisna komisija za reformo mednarodne obdav膷itve podjetij (Commission for the Reform of International Corporate Taxation 鈥� Icrit). Uvodni govor je imel vatikanski dr啪avni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je v ospredje postavil tri klju膷ne pojme 鈥� zakonitost, nepristranskost in preglednost 鈥� ter tako nakazal pot za preseganje neenakosti na podro膷ju obdav膷enja.

Izhodi拧膷e razprav je bilo preprosto: sedanji dav膷ni sistem ne deluje, olaj拧al je 啪ivljenje multinacionalkam, pove膷al razlike med dr啪avami in socialna neravnovesja ter pospe拧il prihod najbogatej拧ih na oblast. Kot je poudaril kardinal Parolin, da bi obdav膷itev slu啪ila skupnemu dobremu, mora biti pravi膷na. Gre za izziv, ki vsekakor ni neka novost in 拧e zdale膷 ni preprost, 拧e posebej, ker je sedanji mednarodni dav膷ni sistem star ve膷 kot sto let in ni kos dana拧njemu hiperglobaliziranemu svetu. Zato je za dav膷no reformo potrebna dolo膷ena sinergija med razli膷nimi dru啪benimi stvarnostmi, kot je za vatikanske medije povedala s. Helen Alford, predsednica Pape拧ka akademija dru啪benih znanosti.

Klju膷nega pomena je torej, da so se poleg strokovnjakov z dav膷nega podro膷ja pogovorov na visoki ravni v Vatikanu udele啪ili tudi politiki, med njimi brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, 拧panski predsednik vlade Pedro Sánchez, nekdanji predsednik Ju啪ne Afrike Thabo Mbeki, ki je zdaj predsednik skupine na visoki ravni za nezakonite finan膷ne tokove iz Afrike, Aminata Tourè, nekdanja predsednica vlade Senegala in zdaj visoka predstavnica senegalskega predsedstva, ter Li Junhua, namestnik generalnega sekretarja ZN.

Od kod izvira neenakost? Kako davki krepijo in proizvajajo neenakost na svetovni in nacionalni ravni? Zakaj neenakost in dav膷na neenakost spodkopavata demokracije? To so bila osrednja vpra拧anja prvega dela sre膷anja, na katera je sku拧al odgovoriti profesor Joseph Stiglitz, dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2001 in med drugim sopredsedujo膷i komisiji Icrit. »Mnogi poznate koncept 鈥渘evidne roke鈥� Adama Smitha, ki pravi, da zasledovanje lastnih interesov, 膷e jih vodi nevidna roka, vodi k blaginji dru啪be. Da bi to dosegli, lahko podjetja proizvajajo bolj拧e blago, 膷e so stro拧ki nizki, lahko 拧irijo svojo tr啪no mo膷, lahko pa se tudi izognejo pla膷evanju davkov. To pomeni, da lahko izkoristijo izobra啪evanje, infrastrukturo in pravni sistem, ki jih ponuja dr啪ava, ne da bi k temu prispevala.«

Danes te neenakosti niso le posledica monopolov velikih tehnolo拧kih podjetij. Stiglitz opozarja na izkori拧膷anje naravnih virov v podsaharski Afriki in Latinski Ameriki, kjer se bogastvo pridobiva za majhen dele啪 njegove dejanske vrednosti. »Ti viri pripadajo prebivalcem teh dr啪av, ki pa od njih nimajo koristi. Svetovni trgovinski re啪im ohranja neokolonialne vzorce, zaradi katerih so dr啪ave v razvoju prepu拧膷ene proizvodnji blaga z nizko dodano vrednostjo. To po膷ne z na膷rtnimi strukturami in nalo啪benimi sporazumi, ki omejujejo njihovo mo啪nost uvedbe davkov ali regulacije za za拧膷ito javnega zdravja in okolja.«

Pri tem je bilo pomembno pri膷evanje Winnie Byanyima, ugandske in啪enirke in politi膷arke, izvr拧ne direktorice programa ZN za HIV/aids (UNAIDS), ki je navedla nedavno poro膷ilo Univerze Oxford, po katerem naj bi se leta 2023 premo啪enje milijarderjev pove膷alo za dva bilijona dolarjev, medtem ko se 拧tevilo ljudi v rev拧膷ini od leta 1990 ni spremenilo. »Kot oseba, odgovorna za globalni odziv na aids,« je dejala Byanyima, »vidim, da se 拧tevilne afri拧ke dr啪ave du拧ijo v dolgovih in ne morejo vlagati v svoje zdravstvene sisteme.« Kasneje je za vatikanske medije izpostavila veliko podporo najbogatej拧ih dr啪av, a hkrati opozorila, da »nedavno zmanj拧anje finan膷ne pomo膷i, zlasti zaradi odlo膷itev nove ameri拧ke administracije, ki je postavila pod vpra拧aj sredstva za humanitarne misije, grozi, da bo spodkopalo doslej dose啪ene rezultate«.

Univerzalna na膷ela, ki so vsaj od druge svetovne vojne dalje navdihovala vlogo Zahoda v dana拧njem svetu, so resno omajana. Dva primera izmed vseh. Prevelika geopoliti膷na raz拧irjenost Zdru啪enih dr啪av je povzro膷ila nezadovoljstvo in nezadovoljstvo znotraj dr啪ave, kar je botrovalo in dejansko pospe拧ilo 拧iritev volilnega bazena sedanjega predsednika Donalda Trumpa in s tem njegovi dve zmagi. Na enak na膷in je zaradi evropskega modela, ki je zelo birokratski in reguliran, stara celina izgubila industrijsko privla膷nost, zdaj pa je stisnjena med ZDA in Kitajsko, kar povzro膷a gospodarske, predvsem pa politi膷ne in dru啪bene te啪ave, ki so jasno vidne v Nem膷iji, ki se bo kmalu podala na voli拧膷a. K temu je treba dodati 拧e spremembo dobe, s katero se soo膷amo, saj so regionalni konflikti in razdrobljenost vse pogostej拧i.

Ali je v tem novem svetu mesto za univerzalna na膷ela, sprejeta na podlagi humanitarne in pravne logike? Predvsem pa, kako jih je mogo膷e postaviti v sredi拧膷e dru啪be, ki vse bolj te啪i k individualizmu? S kak拧nimi sredstvi je mogo膷e dose膷i dolo膷ene rezultate? Kateri akterji bodo razlagalci teh potreb? Ta in 拧tevilna druga kompleksna vpra拧anja za zdaj ostajajo odprta. Mednarodna konferenca v Vatikanu pa je 啪elela osvetliti potrebo po hitrih odgovorih, ki bodo vklju膷evali vse, vodili dialog in upo拧tevali novo realnost, v katero je vr啪en vse bolj dinami膷en svet. Iz tega pa ni mogo膷e izklju膷iti boja za pravi膷nej拧i dav膷ni sistem za vse. Kajti, kot je dejal pape啪 Fran膷i拧ek v govoru delegaciji italijanske Agencije za prihodke leta 2022, lahko »pobiranje davkov prispeva k odpravljanju neenakosti, vlaganju za ve膷 dela, zagotavljanju dobrega zdravstva in izobra啪evanja za vse, ustvarjanju infrastrukture, ki laj拧a dru啪beno in ekonomsko 啪ivljenje«.