杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je na za?etku govora predstavnikom Agencije za prihodke izpostavil, da Sveto pismo ne demonizira denarja, temve? vabi, naj ga pravilno uporabljamo, naj nismo njegovi su?nji in naj ga ne malikujemo. Spomnil je na dajanje desetine, kar je bila splo?no raz?irjena praksa v mnogih starodavnih dru?bah, po kateri so kmetje in ?ivinorejci vladarju dajali desetino svojih pridelkov ali ?ivine. Stara zaveza to prakso ohranja, a ji dodeli drug pomen. Desetina je slu?ila podpori ?lanov Levijevega rodu (prim. 3 Mz 27,30-33), ki za razliko od ostalih Izraelovih plemen niso dobili dela obljubljene de?ele kot dedi??ino. Naloga levitov je bila slu?iti v Gospodovem sveti??u in ves Izrael opominjati, da je ljudstvo, ki ga je Bog re?il. Niso imeli pravice do svojega premo?enja, ampak so morali ?iveti od darov ostalih plemen, ki so zato bila obdav?ena. »S tega vidika je desetina za levite bila namenjena temu, da sta v zavesti ljudstva zoreli dve resnici: da niso samozadostni, kajti odre?enje prihaja od Boga, in da so odgovorni drug za drugega, za?en?i s tistimi, ki so najbolj v stiski,« je zatrdil pape? ter se tako navezal na tri temeljna na?ela: zakonitost, nepristranskost in transparentnost.

Zakonitost in skupno dobro

Tako kot v svetopisemskih ?asih tudi danes lahko nekdo, ki pobira davke, v dru?bi velja za sovra?nika. Dolo?ena kultura sumni?avosti se ?al lahko raz?iri na tiste, ki so zadol?eni za zagotavljanje spo?tovanja zakonov, kar pa je po pape?evih besedah temeljna naloga, saj »zakonitost ??iti vse«. »Je zagotovilo za enakost. Zakoni omogo?ajo ohranitev na?ela enakosti tam, kjer logika interesov ustvarja neenakosti. Zakonitost na dav?nem podro?ju je na?in za vzpostavljanje ravnote?ja dru?benih odnosov ter odstranjevanje korupcije, nepravi?nosti in dav?ne neenakosti. To pa zahteva dolo?eno formacijo in kulturno spremembo.« Poudaril je, da je obdav?itev znamenje zakonitosti in pravi?nosti: »Spodbujati mora prerazporeditev bogastva ter za??ito dostojanstva revnih in zadnjih, ki so vedno v nevarnosti, da jih bodo zatirali mo?ni. Ko je obdav?itev pravi?na, je odvisna od skupnega dobrega.« Fran?i?ek je pozval k prizadevanju za »rast kulture skupnega dobrega, da bi resno jemali univerzalno namembnost dobrin«, kar dru?beni nauk Cerkve u?i tudi danes.

Nepristranskost in po?tenost mnogih

Naslednji element, o katerem je spregovoril pape?, je bila nepristranskost. Kot je dejal, kljub dav?nim utajam, pla?evanju na ?rno in raz?irjeni nezakonitosti, zaposleni na Agenciji za prihodke lahko pripovedujejo o po?tenosti mnogih oseb, ki se ne izogibajo svojih dol?nosti in pla?ujejo davek ter tako prispevajo k skupnemu dobremu. »Odgovor na nadlogo dav?nih utaj je preprosta po?tenost mnogih davkopla?evalcev in to je zgled socialne pravi?nosti. Nepristranskost va?ega dela potrjuje, da ne obstajajo dr?avljani, ki so bolj?i od drugih na podlagi svoje socialne pripadnosti, ampak da je vsem priznana dobra vera, da so lojalni graditelji dru?be. Obstaja "obrtni?tvo skupnega dobrega", o katerem je treba pripovedovati, kajti po?tena vest je pravo bogastvo dru?be.«

Transparentnost in odgovornost upravljanja z denarjem

Sveti o?e je ob koncu v ospredje postavil ?e tretje na?elo, in sicer transparentnost. Povzel je evangeljsko pripoved o Zaheju, ki govori o spreobrnjenju mo?a, ki ne le prizna svoj greh goljufanja revnih ljudi, ampak predvsem razume, da ga je logika kopi?enja izolirala od drugih. Zato denar povrne in razdeli. V srcu se ga je dotaknila zastonjska ljubezen Jezusa, ki je hotel priti ravno v njegovo hi?o. In tako javno pove, kaj bo storil: polovico vsega, kar ima, bo dal revnim, ?etverno pa bo povrnil tistemu, ki ga je prevaral. Na ta na?in postane denar, ki gre skozi njegove roke, transparenten. »Davek je pogosto razumljen na negativen na?in, ?e se ne razume kje in kako je porabljen javni denar. Lahko se pove?ujeta sumni?avost in nezadovoljstvo. Kdor upravlja s premo?enjem vseh ima resno odgovornost, da se ne obogati,« je poudaril pape? ter sklenil: »Transparentnost pri upravljanju z denarjem, ki prihaja iz ?rtvovanja mnogih delavcev in delavk, razkriva svobodo duha in ljudi vzgaja, da so bolj motivirani za pla?evanje davkov, predvsem ?e pobiranje davkov prispeva k odpravljanju neenakosti, vlaganju za ve? dela, zagotavljanju dobrega zdravstva in izobra?evanja za vse, ustvarjanju infrastrukture, ki laj?a dru?beno in ekonomsko ?ivljenje.«