V Vatikanu konferenca za pravi?en in pregleden dav?ni sistem
Vatican News
Dogodek sta organizirala Pape?ka akademija dru?benih znanosti in Neodvisna komisija za reformo mednarodne obdav?itve podjetij (Commission for the Reform of International Corporate Taxation – Icrit). Uvodni govor je imel vatikanski dr?avni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je v ospredje postavil tri klju?ne pojme – zakonitost, nepristranskost in preglednost – ter tako nakazal pot za preseganje neenakosti na podro?ju obdav?enja.
Izhodi??e razprav je bilo preprosto: sedanji dav?ni sistem ne deluje, olaj?al je ?ivljenje multinacionalkam, pove?al razlike med dr?avami in socialna neravnovesja ter pospe?il prihod najbogatej?ih na oblast. Kot je poudaril kardinal Parolin, da bi obdav?itev slu?ila skupnemu dobremu, mora biti pravi?na. Gre za izziv, ki vsekakor ni neka novost in ?e zdale? ni preprost, ?e posebej, ker je sedanji mednarodni dav?ni sistem star ve? kot sto let in ni kos dana?njemu hiperglobaliziranemu svetu. Zato je za dav?no reformo potrebna dolo?ena sinergija med razli?nimi dru?benimi stvarnostmi, kot je za vatikanske medije povedala s. Helen Alford, predsednica Pape?ka akademija dru?benih znanosti.
Klju?nega pomena je torej, da so se poleg strokovnjakov z dav?nega podro?ja pogovorov na visoki ravni v Vatikanu udele?ili tudi politiki, med njimi brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ?panski predsednik vlade Pedro Sánchez, nekdanji predsednik Ju?ne Afrike Thabo Mbeki, ki je zdaj predsednik skupine na visoki ravni za nezakonite finan?ne tokove iz Afrike, Aminata Tourè, nekdanja predsednica vlade Senegala in zdaj visoka predstavnica senegalskega predsedstva, ter Li Junhua, namestnik generalnega sekretarja ZN.
Od kod izvira neenakost? Kako davki krepijo in proizvajajo neenakost na svetovni in nacionalni ravni? Zakaj neenakost in dav?na neenakost spodkopavata demokracije? To so bila osrednja vpra?anja prvega dela sre?anja, na katera je sku?al odgovoriti profesor Joseph Stiglitz, dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2001 in med drugim sopredsedujo?i komisiji Icrit. »Mnogi poznate koncept “nevidne roke” Adama Smitha, ki pravi, da zasledovanje lastnih interesov, ?e jih vodi nevidna roka, vodi k blaginji dru?be. Da bi to dosegli, lahko podjetja proizvajajo bolj?e blago, ?e so stro?ki nizki, lahko ?irijo svojo tr?no mo?, lahko pa se tudi izognejo pla?evanju davkov. To pomeni, da lahko izkoristijo izobra?evanje, infrastrukturo in pravni sistem, ki jih ponuja dr?ava, ne da bi k temu prispevala.«
Danes te neenakosti niso le posledica monopolov velikih tehnolo?kih podjetij. Stiglitz opozarja na izkori??anje naravnih virov v podsaharski Afriki in Latinski Ameriki, kjer se bogastvo pridobiva za majhen dele? njegove dejanske vrednosti. »Ti viri pripadajo prebivalcem teh dr?av, ki pa od njih nimajo koristi. Svetovni trgovinski re?im ohranja neokolonialne vzorce, zaradi katerih so dr?ave v razvoju prepu??ene proizvodnji blaga z nizko dodano vrednostjo. To po?ne z na?rtnimi strukturami in nalo?benimi sporazumi, ki omejujejo njihovo mo?nost uvedbe davkov ali regulacije za za??ito javnega zdravja in okolja.«
Pri tem je bilo pomembno pri?evanje Winnie Byanyima, ugandske in?enirke in politi?arke, izvr?ne direktorice programa ZN za HIV/aids (UNAIDS), ki je navedla nedavno poro?ilo Univerze Oxford, po katerem naj bi se leta 2023 premo?enje milijarderjev pove?alo za dva bilijona dolarjev, medtem ko se ?tevilo ljudi v rev??ini od leta 1990 ni spremenilo. »Kot oseba, odgovorna za globalni odziv na aids,« je dejala Byanyima, »vidim, da se ?tevilne afri?ke dr?ave du?ijo v dolgovih in ne morejo vlagati v svoje zdravstvene sisteme.« Kasneje je za vatikanske medije izpostavila veliko podporo najbogatej?ih dr?av, a hkrati opozorila, da »nedavno zmanj?anje finan?ne pomo?i, zlasti zaradi odlo?itev nove ameri?ke administracije, ki je postavila pod vpra?aj sredstva za humanitarne misije, grozi, da bo spodkopalo doslej dose?ene rezultate«.
Univerzalna na?ela, ki so vsaj od druge svetovne vojne dalje navdihovala vlogo Zahoda v dana?njem svetu, so resno omajana. Dva primera izmed vseh. Prevelika geopoliti?na raz?irjenost Zdru?enih dr?av je povzro?ila nezadovoljstvo in nezadovoljstvo znotraj dr?ave, kar je botrovalo in dejansko pospe?ilo ?iritev volilnega bazena sedanjega predsednika Donalda Trumpa in s tem njegovi dve zmagi. Na enak na?in je zaradi evropskega modela, ki je zelo birokratski in reguliran, stara celina izgubila industrijsko privla?nost, zdaj pa je stisnjena med ZDA in Kitajsko, kar povzro?a gospodarske, predvsem pa politi?ne in dru?bene te?ave, ki so jasno vidne v Nem?iji, ki se bo kmalu podala na voli??a. K temu je treba dodati ?e spremembo dobe, s katero se soo?amo, saj so regionalni konflikti in razdrobljenost vse pogostej?i.
Ali je v tem novem svetu mesto za univerzalna na?ela, sprejeta na podlagi humanitarne in pravne logike? Predvsem pa, kako jih je mogo?e postaviti v sredi??e dru?be, ki vse bolj te?i k individualizmu? S kak?nimi sredstvi je mogo?e dose?i dolo?ene rezultate? Kateri akterji bodo razlagalci teh potreb? Ta in ?tevilna druga kompleksna vpra?anja za zdaj ostajajo odprta. Mednarodna konferenca v Vatikanu pa je ?elela osvetliti potrebo po hitrih odgovorih, ki bodo vklju?evali vse, vodili dialog in upo?tevali novo realnost, v katero je vr?en vse bolj dinami?en svet. Iz tega pa ni mogo?e izklju?iti boja za pravi?nej?i dav?ni sistem za vse. Kajti, kot je dejal pape? Fran?i?ek v govoru delegaciji italijanske Agencije za prihodke leta 2022, lahko »pobiranje davkov prispeva k odpravljanju neenakosti, vlaganju za ve? dela, zagotavljanju dobrega zdravstva in izobra?evanja za vse, ustvarjanju infrastrukture, ki laj?a dru?beno in ekonomsko ?ivljenje«.
