Jubilej. Razstava portretov zapornikov rimskega zapora Regina Coeli
Vatican News
Kot je povedal umetnik, ki se je rodil v ?anghaju in ?tudiral v Franciji, kjer ?e danes ?ivi in dela, ga zanima »prag med notri in zunaj«; da bi s pomo?jo umetnosti povrnil ob?utek skupnosti. Pretekli petek, dan pred odprtjem razstave, je obiskal zapor Regina Coeli, kjer se je sre?al z osebami, ki jih je v preteklih mesecih spoznal samo prek fotografij, na podlagi katerih je izdelal portrete. Med njimi so bili zaporniki, direktorica zapora Claudia Clementi z nekaterimi sodelavci, kaplan, zdravnik, nekaj prostovoljcev in paznikov.
Umetnost, ki zapornikom vra?a dostojanstvo
Uvodnemu pozdravu direktorice je sledil nagovor kuratorke projekta Cristiane Perrella, umetnik pa se je po?alil, da je pri?el preverit, ?e so »dobro delali«. Pei-Ming, ki je ?e ve?krat sodeloval na mednarodnih razstavah, med drugim tudi na dveh Bene?kih bienalih, je dejal, da upodabljanje portretov zapornikov zanj ni povsem nova izku?nja: leta 1997 je pre?ivel teden dni v enem izmed francoskih ?enskih zaporov ter naslikal razli?ne vidike njihovega vsakdanjega ?ivljenja. Za tokratno razstavo v jubilejnem letu pa ni imel neposrednega stika z zaporniki, ampak je delal na daljavo. Kot je povedala kuratorka, je umetnik bo?i?ne praznike pre?ivel v ?anghaju, kjer je vsak dan slikal po 15 ur: kljub temu, da so mu naro?ili 12 slik, jih je na koncu pripravil kar 27. Portreti so naslikani v akvarelni tehniki z zelo dolgimi ?opi?i, na kartonu, polo?enem na tla, brez pripravljalne risbe. Na ta na?in so bili rekonstruirani obrazi skupnosti, »da bi ji povrnili dostojanstvo«, je dodala kustosinja. Portret je namre? Pei-Mingova posebnost, s pomo?jo katere preu?uje ?loveka v njegovem globokem in protislovnem bistvu. Na predstavitvi je prav tako poudaril, da pravzaprav vse umetni?ko delo temelji na portretiranju, tudi kadar se ne zdi tako.
Zapornik: »?e izgubi? upanje, izgubi? voljo do ?ivljenja«
»Umetnost je trajna, ve?na, medtem ko je ?love?ko ?ivljenje v primerjavi z njo kratko,« je za vatikanske medije izpostavil slikar ter spomnil na vrednost umetnosti, ki se upira ?asu, a bi se rada uprla tudi uni?evanju sveta, ki ga ?lovek povzro?a z vojno.
Eden izmed zapornikov je dejal, da je bil zelo ganjen, ko je videl svoj portret: do sedaj tega ni nikoli do?ivel, niti si ni predstavljal, izku?njo je opisal kot zelo lepo. V zaporu je pre?ivel sedem let in bo kmalu odslu?il svojo kazen. »Vedno je potrebno upati na nekaj bolj?ega; ?e ?lovek izgubi upanje, izgubi tudi voljo do ?ivljenja. Upamo na bolj?o prihodnost,« je prepri?an.
Kaplan: upanje je diskretna bli?ina
Zaporni?ki kaplan don Vittorio Trani pa je za Vatican News spregovoril o skupnosti, ki »se oblikuje kot eno telo«. Po njegovih besedah obstaja »globoka harmonija, kar je zelo lepo«, hkrati pa pojasni, kako sku?a zapornikom pribli?ati izrednost tega jubilejnega dogodka: »Ti trenutki, ki jih do?ivljamo tako intenzivno, pomagajo videti podobo zapora, ki se obi?ajno ne pojavlja, a obstaja. Pogled dr?avljana in kristjana na zapor bi moral biti tak?en, da bi zaporniku povrnil dostojanstvo, ne glede na storjeni zlo?in. V vseh zapornikih je ?elja po upanju; tu se je treba boriti proti nezaupanju, da bi lahko pogledali onkraj re?etk. Upanje, ki jo tvorita ?love?ka bli?ina in toplina,« je poudaril kaplan. Ob tem pa je dodal, da je potrebna diskretnost: gre za to, »da ti ljudje za?utijo ?tevilne izraze tega, ?emur pravimo ljubezen. Gre za niz izrazov solidarnosti, vrednotenja, spo?tovanja, ne da bi zap?ornike s tem obremenjevali. ?utiti morajo, da jih ima? rad in da jim ?eli? na nek na?in pomagati, vendar pa je potrebno pustiti, da so oni tisti, ki postopoma ?elijo narediti korake«.
Projekcija portretov tudi na pro?elju zapora
V soboto ob 18. uri je bilo tako pro?elje zapora Regina Coeli kot stavbe na Ulici sprave 5 osvetljeno s projekcijo Pey-Mingovih posameznih portretov. Dikasterij za kulturo in vzgojo na ta na?in nadaljuje z uresni?evanjem pape?eve ?elje, da bi sodobno umetnost prina?ali v zapore. Pomenljiv projekt je bil izveden na zadnjem Bene?kem bienalu, ko je bil paviljon Svetega sede?a postavljen v ?enski zapor na otoku Giudecca. V pripravi na odprtje svetih vrat v rimskem zaporu Rebbibia pa je Marinella Senatore skupaj z zaporniki ustvarila umetni?ko delo.
