Z mojimi o?mi. Sveti sede? na bene?kem bienalu.
Benedetta Capelli – Vatikan
»Umetniki so pri?li sem s praznimi rokami in zbrali ?ivljenjske zgodbe, podobe, krike bole?ine, prazne prostore in ?elje, ki se porajajo v teh srcih in ki so s pomo?jo umetnosti postali velika prilika,« je na otvoritveni slovesnosti dejal kardinal José Tolentino de Mendonça, prefekt Dikasterij za kulturo in vzgojo. Zapornice »so s svojimi zgodbami postale prilika, ki pripoveduje o celoti ?ivljenja«. Bole?ina in sanje so za vse enake.
Kardinal je povedal, da je bila izbira zapora Giudecca kot razstavnega prizori??a destabilizirajo?a tudi za sodobno umetnost. Izpeljati jo je bilo mogo?e zaradi sodelovanja kuratorjev in odgovornih v zaporu. Zato je v samih umetnostnih delih mo?no navzo?a tudi ?love?ka komponenta. »S pomo?jo umetnosti smo spoznali, da je velik izziv najti nove besede, nove vizije sveta, ki bodo pravi?ne do ?loveka.« To je tudi na?in, kako se zoperstaviti kulturi odmetavanja in se odpreti kulturi, »ki lahko z upanjem slu?i ?loveku tudi v ranljivosti«. »Sodobna umetnost je lahko motor, ki zaznamuje ?eljo po novih besedah in novih poteh k bratstvu,« je ?e dejal kardinal.
O paviljonu sta spregovorila tudi kuratorja Bruno Racine in Chiara Parisi. Slednja je med drugim prebrala pismo zapornice Giulie, ki je sodelovala v pripravi razstave. Govori o ?ustvih, navdu?enju in veselju zaradi dose?enega, o soglasnosti in povezanosti ter o zaupanju v prihodnost, saj »ni? ni ustvarjeno in ni? ni uni?eno«. Gre za »pot, ki jo bo treba nadaljevati«, dodaja Giulia. To konstruktivno izku?njo zapornic pa je izpostavil tudi italijanski minister za pravosodje Carlo Nordio.
