杏MAP导航

Vatican News

Dikasterij za kulturo in vzgojo bo na 60. mednarodni umetnostni razstavi v Benetkah preizpra?eval tematiko ?lovekovih pravic in polo?aja dru?beno izklju?enih oseb, kar je tudi eden od stebrov pontifikata pape?a Fran?i?ka, ki bo bienale obiskal 28. aprila.

Razstava z naslovom Z mojimi o?mi predstavlja nepri?akovano novost in prelomnico, saj bo postavljena v ?enski zapor Giudecca. Dikasterij za kulturo in vzgojo je za ta namen izbral dva izmed najvidnej?ih kuratorjev na mednarodni umetnostni sceni, in sicer Chiaro Parisi in Bruna Racina, ki sta k sodelovanju povabila osem umetnikov: Maurizio Cattelan, Bintou Dembe?le?, Simone Fattal, Claire Fontaine, Sonia Gomes, Corita Kent, Marco Perego & Zoe Saldana, Claire Tabouret in Hans Ulrich Obrist.

Za projekt je zna?ilno sobivanje umetni?ke skupnosti, ki se vzpostavlja z izpodbijanjem konvencij, novega telesa, ki resni?no odra?a raznolikost in celovitost odtujenih ?ivljenj. Vsak prispevek, od delavnic do instalacij, od plesa do filma, od performansov do slik, je izraz tega skupnega prizadevanja, ki je v skladu z ?eljo po ve?plastnem dialogu, ki ga predlaga pape? Fran?i?ek.

Naslov Z mojimi o?mi ?eli opozoriti na odgovorno pojmovanje, izra?anje in oblikovanje na?ega dru?benega, kulturnega in duhovnega sobivanja, kot je na predstavitvi paviljona Svetega sede?a, 11. marca 2024, povedal kardinal José Tolentino de Mendonça, prefekt Dikasterij za kulturo in vzgojo. »?ivimo v dobi, ki jo zaznamujeta prevlada digitalnih in zmagoslavje komunikacijskih tehnologij na daljavo, ki predlagajo vse bolj posreden ?love?ki pogled, pri ?emer obstaja nevarnost, da bo ta ostal lo?en od same resni?nosti. Sodobnost raje metaforizira pogled; gledati z lastnimi o?mi daje pogledu posebno mesto, saj nas neposredno vklju?uje v resni?nost, s tem pa ne ostajamo zgolj gledalci, ampak pri?e. To je tisto, kar ima religiozna izku?nja skupnega z umetni?ko izku?njo: nobena ne neha ceniti popolne in nekonformisti?ne vpletenosti subjekta.« Mendonça je ?e zatrdil, da ima naslov »Z mojimi o?mi« v sebi »nekaj ru?ilnega in prero?kega, saj nakazuje premik v druga?no kulturno smer in postavlja pod vpra?aj realnost na?ega ?asa, v katerem je ?love?ki pogled vse manj neposreden, saj je ujetnik umetnih zaslonov in eksplozije digitalnih naprav«.

Chiara Parisi je zatrdila, da je mo? tega projekta v njegovi osnovni ideji: »V nepri?akovanem koti?ku sveta umetniki in zapornice zdru?ijo svoje izrazne mo?i v nenavadnem sodelovanju. Realnost zapora se sre?a z brezmejnim izra?anjem umetnosti; prepleteta se dva svetova.« Projekt z »osupljivo vizualno pripovedjo« vabi k »raziskovanju zgodb in ?elja oseb, ki ?ivijo v zaporu, prek projektov, delavnic, umetni?kih del, pesmi in bivanjskih prostorov, kot so telovadnice in vrtovi«. Parisi izpostavi, da je razstava dinami?na, »sestavljena iz prepletenih odnosov, ki so se razvijali skozi ?as, v okolju, kjer je treba opazke in obsodbe pustiti zunaj«. Zaporni?ko okolje »odra?a stvari, ki si jih ?elimo zase, ne glede na to, kje se nahajamo«. Zapornice bodo obiskovalce spremljale skozi paviljon »s svojimi o?mi« in jim pokazale, »kako se lepota in upanje prepletata v vsakdanjem ?ivljenju ter kako potreba po svobodi vztraja v kompleksnosti in kriti?nosti ?ivljenja«.

Bruno Racine pa je izpostavil »edinstvenost Svetega sede?a, dr?ave brez nacionalne umetni?ke scene, ki je spodbudil k eksperimentiranju z novo formulo« in za prizori??e razstave predlagal ?enski zapor Giudecca.