杏MAP导航

Vatican News

Udele啪enci iz Evrope, Azije, Severne in Ju啪ne Amerike ter Oceanije so podelili svoje izku拧nje in izzive, s katerimi se soo膷ajo: v Indiji je bistvenega pomena medverski vidik, na Mad啪arskem je zelo uspe拧na »no膷 odprtih cerkva«, v Venezueli nara拧膷a 拧tevilo vpisanih na pastoralni kulturni te膷aj; na Malti je Cerkev postavila paviljon/delavnico sodobne umetnosti, v Braziliji poteka delo na podro膷ju kinematografije in 拧porta; v Italiji, v Milanu, vera postaja odgovor na kulturno slabitev; na Portugalskem, v Lizboni, »Capela do Rato« od sedemdesetih let prej拧njega stoletja nadaljuje kulturo demokracije; v ZDA, v Worcestru, si prizadevajo, da bi lokalno katoli拧tvo odprli za globalno perspektivo. Kljub razli膷nim vidikom in dejavnostim pa katoli拧ka kulturna sredi拧膷a po vsem svetu zdru啪uje isti izziv, ki se zdi v tem letu 2025 bolj nujen kot kdaj koli prej: ponovno vzpostaviti dialog med vero in kulturo, oziroma z besedami pape啪a Fran膷i拧ka »ukoreniniti upanje v kulturi«. To je 拧e posebej pomembno v 膷asu, ko nove generacije i拧膷ejo odgovore, ki jih svet ne ponuja, kot je izpostavilo ve膷 govornikov.

Inkulturacija evangelija

Kardinal De Mendonça je v sre膷anje uvedel z odgovorom na vpra拧anje »膶emu slu啪ijo kulturni centri in zakaj jih Cerkev potrebuje?« Po njegovih besedah je razlog v dejstvu, da je potrebno tudi v na拧em 膷asu inkulturirati evangelij. Hkrati je pojasnil, zakaj so za sre膷anje uporabili izraz »obrtniki upanja«: »"Obrtniki" vas imenujemo zato, ker obrtnik v nasprotju z industrijskim, mehanskim in masovnim modelom obdeluje niti evangelija v tkanini vsakdanjega 啪ivljenja,« je poudaril prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo.

Povezovanje katoli拧kih kulturnih centrov

Nad拧kof Paul Tighe, tajnik Dikasterija in moderator sre膷anja, pa je povedal, da 啪elijo medsebojno povezati katoli拧ke kulturne centre in olaj拧ati komunikacijo med njimi. Njihove dejavnosti so zelo razli膷ne, saj so odvisne od kulturnega in dru啪benopoliti膷nega konteksta, pa tudi od zgodovine ustanove. Dikasterij prav tako 啪eli razumeti, s kak拧nimi izzivi se soo膷ajo in kako jim lahko pomaga. »Dialog med vero in kulturo terja tveganje tako z na拧e strani kot s strani umetnikov in tistih, ki delajo na podro膷ju kulture, vendar pa je za nas temeljnega pomena«, je 拧e dodal tajnik.

Od koncila do danes

Tako imenovani »katoli拧ki kulturni centri« so bili na nek na膷in »institucionalizirani« z drugim vatikanskim koncilom. V konstituciji Gaudium et spes beremo: »膶love拧ki osebi je lastno, da potrebuje kulturo (...), da bi dosegla pristno in polno uresni膷itev« (拧t. 53). Leta 1982 se je z ustanovitvijo Pape拧kega sveta za kulturo za膷elo razvojno in usklajevalno delo, ki je privedlo do organizacije prvega svetovnega sre膷anja v Parizu leta 1993.

Kraji poslu拧anja, spo拧tovanja in strpnosti

Kot je med ponedeljkovim sre膷anjem spomnil kardinal De Mendonça, je pape啪 Pavel VI. leta 1975 z apostolsko spodbudo Evangelii Nuntiandi uvedel koncept evangelizacije kulture, s 膷imer je odgovoril na takrat 啪e jasen razkorak med kulturo in vero. Leta 1995 je Janez Pavel II. v posinodalni apostolski spodbudi Ecclesia in Africa zapisal, da katoli拧ka kulturna sredi拧膷a »Cerkvi ponujajo izjemne mo啪nosti za prisotnost in delovanje na podro膷ju kulturnih sprememb«. »Tudi mi 啪ivimo v dobi nenehnih sprememb,« je spomnil prefekt ter dodal, da jih je pape啪 Janez Pavel II. imenoval »kraji poslu拧anja, spo拧tovanja in strpnosti«.

»Verjamemo v skupnost«

Ob koncu svojega nagovora pa je kardinal spomnil na besede pape啪a Fran膷i拧ka v apostolski spodbudi , kjer zapi拧e: »V kulturi, v kateri 啪eli vsak uveljaviti svojo subjektivno resnico, bodo dr啪avljani te啪ko imeli mo啪nost za sodelovanje pri skupnem projektu, ki presega osebne interese in 啪elje.« Ob tem je prefekt spomnil, da »katoli拧ki kulturni centri obstajajo prav zato, ker Cerkev verjame v vrednost skupnosti. 沤elimo projekt, ki presega osebne interese in 啪elje. Ta zmo啪nost sanjanja, skupnega razmi拧ljanja o kulturnem delu je nekaj, kar nam je resni膷no pri srcu«.

Odmevi udele啪encev

Dogodka v okviru jubileja umetnikov se je na povabilo Dikasterija udele啪ila tudi Letizia Paoli Bardazzi, predsednica Italijanskega zdru啪enja kulturnih centrov. Za Vatican News je podala zelo pozitivno oceno sre膷anja in dodala, da je 拧lo za »pomemben korak v sinodalnem duhu«, kjer sta bila v ospredju duh poslu拧anja in bli啪ine. Hkrati je dodala, da na portalu njihovega zdru啪enja vsako leto zberejo ve膷 kot tiso膷 dogodkov letno. »Danes znamo natan膷neje dojeti slabo stanje dru啪be ter z jasnej拧o kr拧膷ansko presojo posredovati to, kar vera ponuja za njeno razlago.

Camillo Fornasieri, direktor kulturnega centra v Milanu, ki je nastal leta 1981 na pobudo in 啪eljo Luigija Giussanija, pa te centre opisuje kot »odprto hi拧o, kjer se ljudje vsak teden sre膷ujejo ob idejah lepote, resnice, raziskovanja. To je kraj, kjer smo skupaj, to膷ka odpora in oznanjevanja«. Sre膷anje pa je po njegovih besedah »ugoden 膷as za dialog, kljub 拧tevilnim kazalcem, ki pravijo, da ni tako. Pri mladih vidimo odprt obraz, 拧iroko odprte o膷i, ki i拧膷ejo povezavo med lastnim 啪ivljenjem in smislom«, je 拧e dejal Fornasieri.