MAP

Udeleženci srečanja Udeleženci srečanja 

»Obrtniki upanja«. V Vatikanu srečanje predstavnikov kulturnih centrov

V okviru jubileja umetnikov je v ponedeljek, 17. februarja 2025, v Vatikanu potekalo srečanje delegatov katoliških kulturnih centrov z naslovom »Obrtniki upanja«. Udeležilo se ga je okoli 40 predstavnikov univerz, škofij in redovnih skupnosti z različnih celin.

Vatican News

Udeleženci iz Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike ter Oceanije so podelili svoje izkušnje in izzive, s katerimi se soočajo: v Indiji je bistvenega pomena medverski vidik, na Madžarskem je zelo uspešna »noč odprtih cerkva«, v Venezueli narašča število vpisanih na pastoralni kulturni tečaj; na Malti je Cerkev postavila paviljon/delavnico sodobne umetnosti, v Braziliji poteka delo na področju kinematografije in športa; v Italiji, v Milanu, vera postaja odgovor na kulturno slabitev; na Portugalskem, v Lizboni, »Capela do Rato« od sedemdesetih let prejšnjega stoletja nadaljuje kulturo demokracije; v ZDA, v Worcestru, si prizadevajo, da bi lokalno katolištvo odprli za globalno perspektivo. Kljub različnim vidikom in dejavnostim pa katoliška kulturna središča po vsem svetu združuje isti izziv, ki se zdi v tem letu 2025 bolj nujen kot kdaj koli prej: ponovno vzpostaviti dialog med vero in kulturo, oziroma z besedami papeža Frančiška »ukoreniniti upanje v kulturi«. To je še posebej pomembno v času, ko nove generacije iščejo odgovore, ki jih svet ne ponuja, kot je izpostavilo več govornikov.

Inkulturacija evangelija

Kardinal De Mendonça je v srečanje uvedel z odgovorom na vprašanje »Čemu služijo kulturni centri in zakaj jih Cerkev potrebuje?« Po njegovih besedah je razlog v dejstvu, da je potrebno tudi v našem času inkulturirati evangelij. Hkrati je pojasnil, zakaj so za srečanje uporabili izraz »obrtniki upanja«: »"Obrtniki" vas imenujemo zato, ker obrtnik v nasprotju z industrijskim, mehanskim in masovnim modelom obdeluje niti evangelija v tkanini vsakdanjega življenja,« je poudaril prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo.

Povezovanje katoliških kulturnih centrov

Nadškof Paul Tighe, tajnik Dikasterija in moderator srečanja, pa je povedal, da želijo medsebojno povezati katoliške kulturne centre in olajšati komunikacijo med njimi. Njihove dejavnosti so zelo različne, saj so odvisne od kulturnega in družbenopolitičnega konteksta, pa tudi od zgodovine ustanove. Dikasterij prav tako želi razumeti, s kakšnimi izzivi se soočajo in kako jim lahko pomaga. »Dialog med vero in kulturo terja tveganje tako z naše strani kot s strani umetnikov in tistih, ki delajo na področju kulture, vendar pa je za nas temeljnega pomena«, je še dodal tajnik.

Od koncila do danes

Tako imenovani »katoliški kulturni centri« so bili na nek način »institucionalizirani« z drugim vatikanskim koncilom. V konstituciji Gaudium et spes beremo: »Človeški osebi je lastno, da potrebuje kulturo (...), da bi dosegla pristno in polno uresničitev« (št. 53). Leta 1982 se je z ustanovitvijo Papeškega sveta za kulturo začelo razvojno in usklajevalno delo, ki je privedlo do organizacije prvega svetovnega srečanja v Parizu leta 1993.

Kraji poslušanja, spoštovanja in strpnosti

Kot je med ponedeljkovim srečanjem spomnil kardinal De Mendonça, je papež Pavel VI. leta 1975 z apostolsko spodbudo Evangelii Nuntiandi uvedel koncept evangelizacije kulture, s čimer je odgovoril na takrat že jasen razkorak med kulturo in vero. Leta 1995 je Janez Pavel II. v posinodalni apostolski spodbudi Ecclesia in Africa zapisal, da katoliška kulturna središča »Cerkvi ponujajo izjemne možnosti za prisotnost in delovanje na področju kulturnih sprememb«. »Tudi mi živimo v dobi nenehnih sprememb,« je spomnil prefekt ter dodal, da jih je papež Janez Pavel II. imenoval »kraji poslušanja, spoštovanja in strpnosti«.

»Verjamemo v skupnost«

Ob koncu svojega nagovora pa je kardinal spomnil na besede papeža Frančiška v apostolski spodbudi , kjer zapiše: »V kulturi, v kateri želi vsak uveljaviti svojo subjektivno resnico, bodo državljani težko imeli možnost za sodelovanje pri skupnem projektu, ki presega osebne interese in želje.« Ob tem je prefekt spomnil, da »katoliški kulturni centri obstajajo prav zato, ker Cerkev verjame v vrednost skupnosti. Želimo projekt, ki presega osebne interese in želje. Ta zmožnost sanjanja, skupnega razmišljanja o kulturnem delu je nekaj, kar nam je resnično pri srcu«.

Odmevi udeležencev

Dogodka v okviru jubileja umetnikov se je na povabilo Dikasterija udeležila tudi Letizia Paoli Bardazzi, predsednica Italijanskega združenja kulturnih centrov. Za Vatican News je podala zelo pozitivno oceno srečanja in dodala, da je šlo za »pomemben korak v sinodalnem duhu«, kjer sta bila v ospredju duh poslušanja in bližine. Hkrati je dodala, da na portalu njihovega združenja vsako leto zberejo več kot tisoč dogodkov letno. »Danes znamo natančneje dojeti slabo stanje družbe ter z jasnejšo krščansko presojo posredovati to, kar vera ponuja za njeno razlago.

Camillo Fornasieri, direktor kulturnega centra v Milanu, ki je nastal leta 1981 na pobudo in željo Luigija Giussanija, pa te centre opisuje kot »odprto hišo, kjer se ljudje vsak teden srečujejo ob idejah lepote, resnice, raziskovanja. To je kraj, kjer smo skupaj, točka odpora in oznanjevanja«. Srečanje pa je po njegovih besedah »ugoden čas za dialog, kljub številnim kazalcem, ki pravijo, da ni tako. Pri mladih vidimo odprt obraz, široko odprte oči, ki iščejo povezavo med lastnim življenjem in smislom«, je še dejal Fornasieri.

sreda, 19. februar 2025, 14:12