杏MAP导航

Vatican News

Udele?enci iz Evrope, Azije, Severne in Ju?ne Amerike ter Oceanije so podelili svoje izku?nje in izzive, s katerimi se soo?ajo: v Indiji je bistvenega pomena medverski vidik, na Mad?arskem je zelo uspe?na »no? odprtih cerkva«, v Venezueli nara??a ?tevilo vpisanih na pastoralni kulturni te?aj; na Malti je Cerkev postavila paviljon/delavnico sodobne umetnosti, v Braziliji poteka delo na podro?ju kinematografije in ?porta; v Italiji, v Milanu, vera postaja odgovor na kulturno slabitev; na Portugalskem, v Lizboni, »Capela do Rato« od sedemdesetih let prej?njega stoletja nadaljuje kulturo demokracije; v ZDA, v Worcestru, si prizadevajo, da bi lokalno katoli?tvo odprli za globalno perspektivo. Kljub razli?nim vidikom in dejavnostim pa katoli?ka kulturna sredi??a po vsem svetu zdru?uje isti izziv, ki se zdi v tem letu 2025 bolj nujen kot kdaj koli prej: ponovno vzpostaviti dialog med vero in kulturo, oziroma z besedami pape?a Fran?i?ka »ukoreniniti upanje v kulturi«. To je ?e posebej pomembno v ?asu, ko nove generacije i??ejo odgovore, ki jih svet ne ponuja, kot je izpostavilo ve? govornikov.

Inkulturacija evangelija

Kardinal De Mendonça je v sre?anje uvedel z odgovorom na vpra?anje »?emu slu?ijo kulturni centri in zakaj jih Cerkev potrebuje?« Po njegovih besedah je razlog v dejstvu, da je potrebno tudi v na?em ?asu inkulturirati evangelij. Hkrati je pojasnil, zakaj so za sre?anje uporabili izraz »obrtniki upanja«: »"Obrtniki" vas imenujemo zato, ker obrtnik v nasprotju z industrijskim, mehanskim in masovnim modelom obdeluje niti evangelija v tkanini vsakdanjega ?ivljenja,« je poudaril prefekt Dikasterija za kulturo in vzgojo.

Povezovanje katoli?kih kulturnih centrov

Nad?kof Paul Tighe, tajnik Dikasterija in moderator sre?anja, pa je povedal, da ?elijo medsebojno povezati katoli?ke kulturne centre in olaj?ati komunikacijo med njimi. Njihove dejavnosti so zelo razli?ne, saj so odvisne od kulturnega in dru?benopoliti?nega konteksta, pa tudi od zgodovine ustanove. Dikasterij prav tako ?eli razumeti, s kak?nimi izzivi se soo?ajo in kako jim lahko pomaga. »Dialog med vero in kulturo terja tveganje tako z na?e strani kot s strani umetnikov in tistih, ki delajo na podro?ju kulture, vendar pa je za nas temeljnega pomena«, je ?e dodal tajnik.

Od koncila do danes

Tako imenovani »katoli?ki kulturni centri« so bili na nek na?in »institucionalizirani« z drugim vatikanskim koncilom. V konstituciji Gaudium et spes beremo: »?love?ki osebi je lastno, da potrebuje kulturo (...), da bi dosegla pristno in polno uresni?itev« (?t. 53). Leta 1982 se je z ustanovitvijo Pape?kega sveta za kulturo za?elo razvojno in usklajevalno delo, ki je privedlo do organizacije prvega svetovnega sre?anja v Parizu leta 1993.

Kraji poslu?anja, spo?tovanja in strpnosti

Kot je med ponedeljkovim sre?anjem spomnil kardinal De Mendonça, je pape? Pavel VI. leta 1975 z apostolsko spodbudo Evangelii Nuntiandi uvedel koncept evangelizacije kulture, s ?imer je odgovoril na takrat ?e jasen razkorak med kulturo in vero. Leta 1995 je Janez Pavel II. v posinodalni apostolski spodbudi Ecclesia in Africa zapisal, da katoli?ka kulturna sredi??a »Cerkvi ponujajo izjemne mo?nosti za prisotnost in delovanje na podro?ju kulturnih sprememb«. »Tudi mi ?ivimo v dobi nenehnih sprememb,« je spomnil prefekt ter dodal, da jih je pape? Janez Pavel II. imenoval »kraji poslu?anja, spo?tovanja in strpnosti«.

»Verjamemo v skupnost«

Ob koncu svojega nagovora pa je kardinal spomnil na besede pape?a Fran?i?ka v apostolski spodbudi , kjer zapi?e: »V kulturi, v kateri ?eli vsak uveljaviti svojo subjektivno resnico, bodo dr?avljani te?ko imeli mo?nost za sodelovanje pri skupnem projektu, ki presega osebne interese in ?elje.« Ob tem je prefekt spomnil, da »katoli?ki kulturni centri obstajajo prav zato, ker Cerkev verjame v vrednost skupnosti. ?elimo projekt, ki presega osebne interese in ?elje. Ta zmo?nost sanjanja, skupnega razmi?ljanja o kulturnem delu je nekaj, kar nam je resni?no pri srcu«.

Odmevi udele?encev

Dogodka v okviru jubileja umetnikov se je na povabilo Dikasterija udele?ila tudi Letizia Paoli Bardazzi, predsednica Italijanskega zdru?enja kulturnih centrov. Za Vatican News je podala zelo pozitivno oceno sre?anja in dodala, da je ?lo za »pomemben korak v sinodalnem duhu«, kjer sta bila v ospredju duh poslu?anja in bli?ine. Hkrati je dodala, da na portalu njihovega zdru?enja vsako leto zberejo ve? kot tiso? dogodkov letno. »Danes znamo natan?neje dojeti slabo stanje dru?be ter z jasnej?o kr??ansko presojo posredovati to, kar vera ponuja za njeno razlago.

Camillo Fornasieri, direktor kulturnega centra v Milanu, ki je nastal leta 1981 na pobudo in ?eljo Luigija Giussanija, pa te centre opisuje kot »odprto hi?o, kjer se ljudje vsak teden sre?ujejo ob idejah lepote, resnice, raziskovanja. To je kraj, kjer smo skupaj, to?ka odpora in oznanjevanja«. Sre?anje pa je po njegovih besedah »ugoden ?as za dialog, kljub ?tevilnim kazalcem, ki pravijo, da ni tako. Pri mladih vidimo odprt obraz, ?iroko odprte o?i, ki i??ejo povezavo med lastnim ?ivljenjem in smislom«, je ?e dejal Fornasieri.