Jubilej umetnikov. »Bela noč« v baziliki svetega Petra
Vatican News
Dikasterij za kulturo in vzgojo je pripravil umetniško in duhovno popotovanje, ki je umetnikom ter tistim, ki delajo v svetu kulture, pomagalo v vatikanski baziliki vstopiti v razsežnost čiste kontemplacije.
Kot je papež Frančišek zapisal v homiliji, ki jo je med jubilejno sveto mašo v nedeljo dopoldan prebral kardinal José Tolentino De Mendonça, je odgovornost umetnikov, da poskrbijo, da lepota zasije. Istega mnenja je tudi režiser Chiodi, ki je romarjem pomagal na poseben način doživeti večer v vatikanski baziliki.
Zvon sv. Petra, svetloba, glasba
V atriju jih je sprejela zvočna instalacija z naslovom Nemi odmevi velike zvočne skulpture – zvon svetega Petra umetnika Billa Fontane iz ZDA. Bazilika je bila v temi, edina luč ob vhodu je bil snop svetlobe na Michelangelovi Pietà: Marija drži mrtvega Jezusa, medtem ko pesmi Laudi Jacopona iz Todija izražajo nemir in ranljivost. »Marija je tista, ki pove, katera je pot; pot, del katere je tudi bolečina,« poudari Chiodi. Pot je postopoma vodila naprej proti Berninijevemu oltarju katedre in Slavi Najvišjega s Svetim Duhom, ki se dviga na koncu bazilike: majhni snopi luči so osvetljevali stranske kipe, ki vodijo do baldahina nad grobom svetega Petra. Na tem mestu je violončelist Jacopo Di Tonno izvajal Bachove skladbe. Ob koncu večera je svoja občutja opisal z naslednjimi besedami: »Nepredstavljivo in nepozabno doživetje. Vsaka najmanjša nota je skušala vstopiti v okolje, v popolnem spoju med vizualno lepoto in lepoto izvedbe. Zares intimen koncert, na katerem so ljudje stali le nekaj centimetrov stran od glasbila. Verjamem, da nas lahko lepota resnično reši, da je motor za mirno življenje,« je dodal glasbenik.
Umetnost in tolažba
Obiskovalci so molili, mnogi so bili vidno ganjeni. Ob izhodu pogled na krstilnico, s spominom na vodo, ki nas prerodi. In nazadnje na široko odprta vrata proti Rimu, v vsakdanje življenje. Režiser je omenjeno izkušnjo povezal s papeževimi besedami, ko poudarja, da mora umetnost »ljudem omogočiti, da ponovno odkrijejo lepoto, in biti na nek način tolažba v tako težkem zgodovinskem trenutku«. Umetnost po njegovih besedah potrebuje pogum: »Smo v dobi, v kateri so mnogi umetniki zelo avtoreferencialni,« je poudaril in dodal, da je prepričan, da morajo biti umetniki v svojem poklicu »priložnost za upanje«. Navedel je tudi besede igralke Piere Degli Esposti, ki je dejala, je naloga igralca prav to, da tolaži. »To je zelo pomembno. Morda imamo težave v odnosu do Boga, do Cerkve, vendar pa nam ta lepota govori o nečem velikem,« je še izpostavil Chiodi.
ʰč𱹲Ჹ
Med udeleženci je bila tudi italijanska igralka Claudia Koll, ki je svojo izkušnjo opisala kot »čustveno poustvarjeno lepoto«, ki jo nekoliko spominja na Božji grob, »najodličnejši kraj vere«. Poleg nje je bila tudi igralka Daniela Poggi, ki je dejala, da je doživela pravo zamaknjenje: »Izgubila sem se, pozabila sem nase, v zelo intenzivni duhovni razsežnosti, z osvetlitvijo, s pomočjo katere resnično iščeš upanje. Zame je to noč hoje k Jezusu, k Bogu, k Svetemu Duhu. Vedno sem na poti, v iskanju, v mojem življenju nikoli nič ne miruje, vedno sem v stiku z Njim in ga nenehno iščem,« je ganjena povedala.
Pesnik Giovanni Roma pa se spominja besed prefekta Tolentina De Mendonçe med sveto mašo: »Gre za to, da lepote ne prepoznamo samo tam, kjer je vidna, ampak tudi v tistih, ki so zavrženi. To nam sveti oče ponavlja ves čas pontifikata: pomembno je prepoznati lepoto, jo podariti svetu, podariti ta pogled na človeštvo. Poiščimo tisto majhno, česar svet ne vidi,« povabi Roma in doda, da ima takšen večer smisel, če postane poslanstvo«. Tako lahko rane zgodovine najdejo smisel in svetlobo. Enakega mnenja so bili tudi drugi romarji na Trgu, mnogi so to ponavljali ob vstopu v baziliko: med njimi skupina Katoliške zveze italijanskih umetnikov, ki se je udeležila srečanja o tem, kako narediti umetnost bolj vključujočo; večja skupina iz škofije iz Kolumbije, ki je bila navdušena nad tem, kako lahko umetnost prispeva k izgradnji miru.