杏MAP导航

I??i

Sinoda o Amazoniji: Potreba po permanentnem ?kofovskem organu

Danes dopoldne, 15. oktobra 2019, se je na enajsti generalni kongregaciji zbralo 180 sinodalnih o?etov. Navzo? je bil tudi pape? Fran?i?ek.

Andreja ?ervek – Vatikan

Ustanovitev permanentnega ?kofovskega organa

V sinodalni dvorani je bilo re?eno, da je nujno treba ustanoviti permanentni ?kofovski organ, ki ga bo koordinirala Panamazonska cerkvena mre?a (Repam), in bo namenjen pospe?evanju sinodalnosti za Amazonijo. Ta organ, ki bi bil del Latinskoameri?kega ?kofovskega sveta (Celam), bi moral pomagati pri implementaciji podobe Cerkve v Amazoniji z vidika u?inkovitej?e splo?ne pastorale. Pri tem bi se upo?tevalo morebitne smernice pape?a Fran?i?ka, ki bodo podane po sinodi. Organ bi delal na podro?ju za??ite pravic staroselskih ljudstev, celostne formacije pastoralnih delavcev in organiziranja amazonskih seminarjev. Tak?no skupno pastoralno delovanje, ki bi se pripravilo skupaj z vsemi panamazonskimi cerkvenimi okro?ji in v sodelovanju s Celamom, bi pomagalo re?evati splo?ne probleme, kot so izkori??anje teritorija, kriminal, trgovina z drogo, trgovina z ljudmi in prostitucija.

Observatorij za za??ito pravic

Beseda je tekla o problemih, ki izvirajo iz ?asa kolonizacije, izpostavljena je bila notranja migracija staroselskih ljudstev ter opozorjeno na ?irjenje ekonomskih modelov, ki so roparskega in kolonialnega zna?aja in ki pogosto ubijajo. Potrebna je torej specifi?na pastorala amazonskih ljudstev, ki so pogosto prisiljena v preseljevanje. Pomembna je za??ita ?lovekovih in okoljskih pravic. Pri tem se je ponovno predlagala ustanovitev permanentnega observatorija za za??ito ?lovekovih pravic in Amazonije.

Vpra?anje inkulturacije in izobra?evanja

V ospredje je pri?lo vpra?anje inkulturacije: kako biti Cerkev, ki odpira in odkriva nove poti sredi bogastva amazonskih kultur, s tem da postaja bolj Cerkev u?enka in sestra kot pa u?iteljica in mati, z dr?o poslu?anja, slu?enja, solidarnosti, spo?tovanja, pravi?nosti in sprave. Ponovno se je izpostavila potreba po izobra?evanju amazonskih staroselskih ljudstev, ki je pogosto zaznamovano z nizko kvaliteto in veliko nestalnostjo. Vpra?anje je, kaj lahko na podro?ju vzgoje in izobra?evanja stori Cerkev.

Misijonarska dejavnost

V sinodalni dvorani se je govorilo tudi o nasilju. Amazonija je kakor posiljena ?enska, katere krik je treba sli?ati, je bilo poudarjeno, kajti samo tako se bo vzbudila evangelizacija. Do u?inkovitega oznanjevanja evangelija lahko pride samo v stiku z bole?ino sveta, ki ?aka, da ga odre?i Kristusova ljubezen, zahvaljujo? teologiji ?ivljenja. Poudarjen je bil dragocen zgled misijonarjev mu?encev tega obmo?ja, na primer Alejandro Labaka, Inés Arango in Doroty Stang, ki so dali svoje ?ivljenje v imenu neza??itenih amazonskih ljudstev. Misijonarsko delo v Amazoniji je treba bolj podpirati, je bilo re?eno, pri ?emer se je razmi?ljalo o ustanovitvi tako narodnega kot mednarodnega finan?nega fonda, s katerim bi se okrepilo misijonarsko dejavnost v regiji, predvsem kar se ti?e stro?kov transporta in formacije samih misijonarjev.

Ekumenski izziv

Ne sme se pozabiti, da je pri misijonarskem prizadevanju treba upo?tevati tudi ekumenski vidik, kajti misijonarska Cerkev je prav tako ekumenska Cerkev. In ta izziv se nana?a tudi na Amazonijo. Dale? od prozelitizma ali med-kr??anskega kolonializma, kr??anska evangelizacija pomeni svobodno povabilo, namenjeno svobodi drugih, da naj vstopijo v komunikacijo in za?nejo dialog. Razmi?ljalo se je tudi o glasbi kot skupnem jeziku, ki ga razumejo vsi in ki vodi v premislek o komunikaciji vere. Ta ne sme zanikati doktrine, ampak jo narediti ?e bolj razumljivo preko ?love?ke rahlo?utnosti. Na ta na?in bo blagovest privla?na vsem. Stopilo se bo naproti ponovnemu rojstvu svetega, ki se ga ?ivi tudi na najbolj divjih obmo?jih Amazonije.

Evharistija

Odgovori na te?ke situacije, ki se jih ?ivi v Amazoniji, prihajajo iz evharistije, po kateri prihaja Bo?ja milost, ter iz raz?irjene slu?benosti, ta pa se za?ne tudi pri ?enskah, ki so o?itne protagonistke, ko gre za posredovanje korenitega ?uta za ?ivljenje. Morda bi se bilo treba vpra?ati, je bilo re?eno v sinodalni dvorani, ali ni ravno zdaj primerno premisliti o slu?bi. Mnoge skupnosti imajo namre? te?ave z obhajanjem evharistije zaradi pomanjkanja duhovnikov: predlaga se torej, da se spremenijo kriteriji za izbiro in pripravo slu?abnikov, ki so poobla??eni za obhajanje tega zakramenta, da ne bo namenjen samo nekaterim.

?enska slu?ba

Nekateri sinodalni o?etje so dejali, da so potrebne nove poti za starodavna izro?ila. Spomnilo se je na starodavne prakse, kjer so slu?be bile vezane na ?enske, pri ?emer je bila omenjena mo?nost ponovne vzpostavitve primernih slu?b, predvsem lektorata in akolitata. Med drugim se je ponovno predlagalo posve?enje poro?enih mo?kih, ki bi pod vodstvom odgovornega duhovnika lahko delovali v razkropljenih cerkvenih skupnostih. Obenem se je predlagala ustanovitev fonda za formacijo laikov na svetopisemskem, teolo?kem in pastoralnem podro?ju. Izpostavilo se je ?e pomembno vlogo osnovnih cerkvenih skupnosti in posve?enega ?ivljenja, ki pomeni prero?tvo in odposlanstvo na vse konce sveta.

torek, 15. oktober 2019, 15:59