杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Med apostolskim potovanjem v Bolivijo leta 2015 je pape? Fran?i?ek izrazil upanje, da bi za to de?elo, »kjer so izkori??anje, pohlep, razli?ni egoizmi in sektantski pogledi« zamra?ili zgodovino, danes lahko pri?el »?as integracije«. Na sinodi o Amazoniji, ki od 6. oktobra poteka v Vatikanu, je Alfredo Gualberti Calandrina, nad?kof v najbolj naseljenem bolivijskem mestu Santa Cruz de la Sierra, poudaril prizadevanje Cerkve v korist dialoga med staroselskim prebivalstvom in tudi njen prispevek k ve?jemu zavedanju javnosti o izkori??anju in zlorabah, ki jih do?ivljajo tako delavci kot zemlja.

Bratsko vzdu?je v sinodalni dvorani

Nad?kof Gualberti Calandrina, ki je eden od ?tirih ?lanov komisije za pripravo sklepnega dokumenta, je za Radio Vatikan spregovoril o svojem do?ivljanju ?kofovskega zasedanja. Vzdu?je v sinodalni dvorani je bratsko, ?eprav obstajajo razli?ni pogledi. Predvsem pa obstaja ?elja, da bi se odgovorilo na izzive, ki jih predstavljata evangelizacija v Amazoniji ter okoljska in socialna situacija Amazonije. »Zelo resen problem regije ostajajo velika multinacionalna podjetja, ki pogosto s soglasjem lokalnih oblasti izkori??ajo amazonski teritorij na popolnoma pretiran na?in in brez nikakr?nega kriterija, s tem pa povzro?ajo veliko ?kodo zemlji, ?e posebej pa staroselskih ljudstvom, ki tam ?ivijo,« zatrjuje Gualberti Calandrina. ?elja je, da bi se dalo nov odgovor, ki bi oblikoval zavest med svetovnim javnim mnenjem, svetovnimi organi in predvsem dr?avami, da bi se tako lahko ustavilo omenjeni problem.

Politi?no povzro?eni premiki prebivalstva

V ?kofiji Santa Cruz de la Sierra je ta problematika konkretno vidna. Kot pojasni Gualberti Calandrina, je namen raz?iriti kmetijske povr?ine. »V Boliviji je letos bil podpisan sporazum med vlado in Kitajsko o izvozu milijon kvintalov mesa na leto. Podjetja zato potrebujejo ve? zemlje, da bi lahko pove?ale pridelavo hrane za ?ivali. In tako se podira drevesa in povzro?a po?ige.« Od sredine avgusta do konca septembra je bilo v Boliviji po?ganih ?tiri milijone hektarjev, kar je 42 tiso? kvadratnih kilometrov povr?ine. »In vse to iz ekonomskih in tudi politi?nih razlogov,« opozarja nad?kof. »Celotno prebivalstvo se z visokih planot preseljuje na vzhod Bolivije. Ne zaradi oblikovanja naselij, ampak zaradi politi?ne propagande.«

Cerkev mora pomagati k zavedanju o problematiki

Kak?na je torej vloga Cerkve pri tem problemu, ki je ekonomske, dru?bene in politi?ne narave? Po nad?kofovih besedah je edina vloga »oblikovati zavest«: »Na? glas mora biti glas obsodbe, prero?ki glas, ki ljudem pomaga razmi?ljati in se zavedati vsega tega. A prav tako glas miru, kajti ti premiki celotne populacije, ki prihaja v amazonka obmo?ja, povzro?a konflikte s staroselskim prebivalstvom, ki tam ?ivi, ter povzro?a vedno ve?je napetosti. ?e sicer je v?asih te?ko sobivanje ljudstva enega obmo?ja z drugim. Sedaj pa sre?anje med andskimi staroselskimi skupinami in amazonskimi staroselskimi skupinami, ki pripadajo popolnoma razli?nim kulturam, povzro?a mo?an konflikt, mi pa se mu moramo poskusiti izogniti. Ponavljam, to so premiki prebivalstva, spro?eni samo iz politi?nih motivov.«

Cerkev mora biti misijonarska

O novem obrazu Cerkve v Amazoniji nad?kof Gualberti Calandrina pove, da evangelizacija mora biti radikalnej?a. Razmi?ljati je treba o novem na?inu, kako biti Cerkev. »Potrebna je Cerkev, ki je bolj skupnostna, bolj evangeljska in zatorej tudi bolj revna. Cerkev, kjer je sredi??e Bo?je besede in evharistije zares konkretno dejstvo. Mislim, da ?e za?nemo tukaj, se bo zatem lahko soo?ilo z vsemi ostalimi problemi, kot so nove slu?be in potreba po ve?ji pastorali stalne prisotnosti in ne ob?asnega obiskovanja.« A pri tem je treba biti konkreten: »Res je, da obstajajo razkropljene skupnosti, kjer duhovniki ne stanujejo. V teh primerih bi lahko natan?nej?a in bolj strukturirana potujo?a pastorala dala dobre rezultate. To je eden od konkretnih odgovorov, ki prihajajo od zunaj. Verjamem pa, da se moramo predvsem spreobrniti.« Gualberti Calandrina spomni, da so v Latinski Ameriki bile pomembne konference ?kofov, v Medelinu, Puebli, San Domingu in Aparecidi, ki so pokazale ravno to pot. »Vidim pa, da smo ?e vedno dale? od tega, da bi jih v polnosti osvojili. V tem preoblikovanju, v tem spreobrnjenju v nov na?in biti Cerkev, pa je potreben predvsem misijonarski pe?at: biti moramo Cerkev, hi gre ven in gre v sre?anje konkretnim stvarnostim, konkretnim osebam in konkretnim ljudstvom.«

Vzpostaviti male osnovne skupnosti

O osebnih pri?akovanjih na sinodi je bolivijski nad?kof Gualberti Calandrina pravi, da bi mu bilo v?e?, ?e bi se ponovno govorilo o malih osnovnih cerkvenih skupnostih. »Latinska Amerika je imela zelo mo?no izku?njo s tak?nimi skupnostmi, ki pa so zatem, zaradi storjenih napak in ker se jih ni konkretno spremljalo, postale politizirane ali bolje 'strankanizirane', in to je prekinilo pot.« Gualberti Calandrina pa ravno v teh malih skupnostih vidi novo cerkveno osnovo: »Ne ve? velika ?upnija, ampak male skupnosti, kjer ljudje ?ivijo ob?estvo, solidarnost, vero. Kjer je tudi dru?beno delo del lastne vere. Mislim, da bi se lahko ponovno vzpostavilo osnovne skupnosti, a s prizadevnim spremljanjem in temeljitim razumevanjem njihovega duha. ?upnija bi tako postala vmesna stopnja cerkvene organizacije in ne ve? osnovna raven. Spremenila bi se torej tudi vloga duhovnika, ki bi bil zadol?en za koordinacijo ob?estva razli?nih skupnosti. v ?kofiji pa bi ?kof prevzel slu?bo koordinatorja vsega na vi?ji ravni.«