Samostani na jugovzhodu Tur膷ije
Antonella Palermo
Pape啪 Leon XIV. je med sre膷anjem z verniki vzhodnih Cerkva 14. maja spomnil, kako pomembno je tudi na kr拧膷anskem Zahodu ponovno odkriti »膷ut za primat Boga, vrednost mistagogije, nenehne pripro拧nje, pokore, posta, joka nad lastnimi grehi in grehi vsega 膷love拧tva, ki so tako zna膷ilni za vzhodne duhovnosti«. Te besede dobro opisujejo tudi menihe sirske Tur膷ije, ki 啪ivijo v Tur 'Abdinu in jih nekateri imenujejo »kristjani, ki so 啪iva liturgija«.
Samostani Tur 'Abdina, bakle prisotnosti in upanja
Za膷etki meni拧tva segajo v tretje stoletje, v 膷as svetega Antona Pu拧膷avnika v Egiptu. Glavni razlog za odlo膷itev za 啪ivljenje v pu拧膷avi je bila zaskrbljenost zaradi odklonov, ki so privedli do razvodenitve vere: odziv je prevzgoja vere in k veri. Cerkve in samostani, ki so postali sredi拧膷a molitve, vzgoje in izobra啪evanja, kulture in znanosti, so svoj razcvet do啪iveli med 4. in 8. stoletjem. Zlasti cenobitski menihi, ki so 啪iveli v skupnostih, so mo膷no vplivali na versko 啪ivljenje lokalnih skupnosti: kristjani so imeli v njih dober zgled in veliko podporo. V preteklosti so v samostanih komentirali in prevajali Sveto pismo ter klasi膷na besedila s podro膷ja filozofije, matematike, astronomije in medicine. V srednjem veku je obstajalo vsaj osemdeset samostanov. Na sti膷i拧膷u razli膷nih civilizacij so bili ve膷krat tar膷e plenjenj in pobojev, vendar so se na tem delu Tur膷ije obdr啪ali dalj 膷asa kot v Siriji. Trenutno v Tur 'Abdinu deluje osem samostanov, nekaj jih je tudi v Mardinu.
Samostan Deyrul Zafaran
Samostani, zgrajeni iz kamna medene barve, so varuhi skrbi, molitve, spomina in umetnosti. Ohranjajo tiso膷letno modrost pri gradnji smelih stavb: ta vklju膷uje podzemne hodnike, kjer so pokopani ustanovitelji in mu膷enci, nad njimi pa so sprehajalne terase z dih jemajo膷imi razgledi. Pogosto so ohranjena tudi o膷itna znamenja poganske matrice, na katerih so bili ve膷inoma zgrajeni: to velja na primer za samostan »沤afran«, katerega zelo star del, posve膷en bogu sonca, sega v obdobje dva tiso膷 let pred Kristusom. Tukaj vidimo model, ki je edinstven na svetu: strop tvorijo velikanski kamni, ki brez pomo膷i veziva, temve膷 samo zahvaljujo膷 natan膷nemu stati膷nemu izra膷unu, ustvarjajo povr拧ino, ki ni obokana, temve膷 vodoravna. Tam je pokopanih ve膷 kot petdeset patriarhov in metropolitov, ki niso v le啪e膷em, ampak v sede膷em polo啪aju, da bodo bili pripravljeni pozdraviti O膷eta, ko bo napo膷il trenutek poslednje sodbe.
Od ru拧evin do majhnih sredi拧膷 duhovnosti
沤ivahnost samostana Deyrul Zafaran dopolnjuje 膷ar nekaterih starodavnih sredi拧膷, od katerih je ostalo samo nekaj ru拧evin, ter drugih, ki so dobro ohranjena, vendar v njih ni ljudi, razen tistih, ki imajo klju膷e. Tak拧en je primer samostana Svete Marije iz Haha z znamenitim vrhom in apsido, na zunaj pa izstopa tudi zaradi stebri膷aste ograje s pogledom na prostrana zelena polja.
S tem krajem je povezana tudi legenda o dvanajstih kraljih, ki so se odpravili na pot za zvezdo repatico: samo trije so se sre膷ali z Jezusom v Betlehemu, kjer so od Marije za spomin prejeli majhno obleko. Ko so se vrnili k ostalim in si je nikakor niso mogli razdeliti, so se odlo膷ili, da jo bodo za啪gali, tako da bi vsak vzel del pepela. Vendar pa je iz ognja iz拧lo dvanajst medaljonov, ki pomenijo, da se Bogu ne sme ugovarjati oziroma se ga ne da deliti. Tudi drugod si majhne skupnosti prizadevajo ohranjati pri啪gano baklo navzo膷nosti in tudi upanja. Posebej zanimivo je vedeti, da je samostan Mor Malke, ki je bil ve膷krat poru拧en in obnovljen, med drugim ovekove膷ila popotnica in fotografinja Gertrude Bell. Dva meniha, ki tam 啪ivita, sicer nista dovolila veliko vpra拧anj, vendar sta romarjem omogo膷ila postanek.
V bli啪ini se nahaja velik obnovljen in naseljen samostan Mor Yaqub a Salah. Zgrajen je bil poleg poganskega templja, katerega pomembne ostanke menihi 拧e odkrivajo, sicer pa se v samostanu nahaja nedotaknjena cerkev iz 5. stoletja v 膷ast mu膷eni拧tvu Jakoba zapornika.
Samostan, v katerem je 啪ivelo tudi 1200 menihov
Najve膷ji in najbolj dejaven samostan je Mor Gabriel, ki sta ga ustanovila sveta Samuel in Simeon. V 5. stoletju je v njem 啪ivelo 500 menihov, njihovo 拧tevilo se je povzpelo tudi do 1200. Danes so v njem 拧tirje menihi, poleg njih pa 拧e 13 menihinj, 24 拧tudentov, okoli deset laikov in metropolit. Od prvotnih petih cerkva sta ohranjeni dve. Samostan se lahko pohvali z dejstvom, da so se zanj zanimali tako rimski kot bizantinski cesarji, podpirala ga je predvsem Teodora, 啪ena cesarja Justinijana I.
Posebno do啪ivetje je prisostvovanje dnevni molitvi, med katero mladi v dveh zborih pojejo psalme in himne z melodijo, ki je zna膷ilna za to podro膷je. Kljub temu, da se menihinje udele啪ujejo dejavnosti skupnosti, niso zelo vidne. Obiskovalci so pogosti tudi zaradi muzeja, v katerem si je mogo膷e ogledati nekatere redke lepote, med katerimi je 膷udovita kapela z mozaiki v ravenskem slogu.
Samostan »gazel«
Na 1250 metrih nadmorske vi拧ine romarje sprejmejo skrbno negovane vrtnice v dveh vrstah. Kosilo mora biti iz popotne torbe, najprimernej拧e mesto zanj pa je lepa veranda ob samostanu. S te to膷ke se v jasnih dneh vidi sirsko ravnino, ira拧ke gore in utrdbo Mardin. Prvotno so tu 啪iveli ve膷inoma menihi, ukvarjali so se predvsem s prepisovanjem liturgi膷nih knjig, ki so jih naro膷ali od vsepovsod. Kasneje je bil kraj zapu拧膷en, okoli leta 2000 pa so ga ponovno obnovili. Verniki iz vasi Badibe so s svojo vnemo zagotovili tudi odprtje povezovalne ceste. Legenda pravi, da so za pripravo apna, potrebnega za gradnjo, gazele spontano ponudile svoje mleko, ki so ga tako uporabili namesto vode. 艩e danes namre膷 na tem kraju ni teko膷e vode. Iz tega razloga je 啪ivljenje edinega meniha, ki je v samostanu, vedno bolj naporno, hkrati pa mora biti tudi vedno bolj iznajdljiv.
Poklic meniha Aha: »Bog je z menoj«
Njegovo ime je Aho in je prvi menih, ki se je vrnil v samostan po tem, ko je bil dvesto let zapu拧膷en. Nih膷e ne ve, kako mu uspe poskrbeti za vse ter ustvariti tak拧no gostoljubje. V desetih letih je bil postavljen ogradni zid, cisterne in terase. Po Ahovih besedah je bilo na za膷etku samo eno drevo, danes pa je zasajenih ve膷 kot 2000 mladih dreves. Menih se je rodil pred 49 leti v Carigradu. Njegov o膷e je bil zlatar in je 啪elel, da bi sin nadaljeval z njegovim delom, vendar Aho za to ni 啪elel sli拧ati. Zatekel se je v samostan »沤afran« nato pa 膷ez nekaj 膷asa pri拧el nazaj. O膷e mu je deset let prepre膷eval, da bi obiskoval Cerkev, vendar pa je vztrajal in zmagal: danes so njegovi star拧i nanj ponosni.
Stvari, ki 拧tejejo: ljubezen, preprosto 啪ivljenje, usmiljenje
Kadar samostan ne gosti 拧ole sirskega jezika, je mogo膷e stanovati v tamkaj拧njem gosti拧膷u, ki je bilo zgrajeno tudi s pomo膷jo zdru啪enja Prijatelji Bli啪njega vzhoda. Pogoj je, da obiskovalci 啪elijo pre啪iveti 膷as v ti拧ini in molitvi. Aho ne 啪eli, da bi ta kraj postal muzej ali atrakcija, saj tako ne bi mogel ve膷 moliti, kar je zanj prioriteta. V zimskem 膷asu je pet mesecev popolnoma sam, v膷asih tudi izgubi glas, ker z nikomer ne govori. Po njegovih besedah je to »popoln 膷as za duhovno 啪ivljenje«. Ob tem spregovori o materializmu, ki se povsod 拧iri, ter doda, da za 啪ivljenje zado拧膷a naslednje: ljubezen, preprosto 啪ivljenje, skromnost, usmiljenje. Na tem obmo膷ju 啪ivi 500 dru啪in. Menih je realist: biti tako majhna manj拧ina lahko vodi do izumrtja. Kljub temu 拧e naprej zaupa v Gospoda, ohranja poslu拧nost in vztrajnost. 膶e ne bi bil vztrajen, ne bi premagal tiso膷erih ovir: od »nepojasnjenih« po啪arov do preprek pri delu, s katerimi se je sre膷al v tej pustolov拧膷ini, ki spominja na 膷ude啪: »Bog je z menoj,« odlo膷no pove.
Mor Awgin, med nebom in zemljo
Zadnja postaja je samostan Mor Awgin, kjer mo膷no odmeva pesem O膷ena拧 v aramej拧膷ini in postane bolj kot kdaj koli prej glas trpljenja in pro拧nje. Ob izhodu so na voljo vre膷ke s 拧膷epcem zemlje, ki jih lahko obiskovalci odnesejo domov kot spomin. V tem samostanu, posve膷enem svetemu Evgeniju, 啪ivita dva meniha. Evgenij je bil pobudnik teh krajev molitve, ki so jih v srednjem veku zapustili sirsko-vzhodni menihi, nato pa so jih postopoma naselili sirsko-zahodni menihi, ki 拧e danes skrbijo zanje. Nahaja se 70 kilometrov od meje z Irakom, 300 kilometrov od Mosula. Pogled na Mezopotamijo je brez primere: naravne ni拧e v skalah so gnezda ptic, vdolbine so primerne tudi za meditiranje. Menih, ki se je prvi vrnil, se je posvetil utrjevanju krhke zemlje, svoje ro膷no delo pa je dopolnil s sestavo slovarja sirskega besedi拧膷a, ki je manjkal 啪e skoraj stoletje. Dan v samostanu se za膷ne ob 4.45 z enourno molitvijo, ki narekuje ves preostali 膷as. Nekaj besed z romarji je izmenjal drugi menih, ki je 拧tudiral teologijo v Nem膷iji. Obiskovalci samostana prihajajo predvsem iz te dr啪ave in iz 艩vedske, zadnjih sedem let pa gostijo tudi 拧tudente iz Evrope, ki pridejo za 拧est mesecev. Po besedah menihov je asketsko 啪ivljenje izvedljivo in predvsem verodostojno.
