Pape? katoli?anom vzhodnega obreda: Cerkev vas potrebuje. Naj umolkne oro?je
Delo ?love?kega odre?enja se je za?elo na Vzhodu
»Kristus je vstal. Resni?no je vstal!« so se glasile besede, s katerimi je pape? Leon XIV. pozdravil zbrane vernike vzhodnih Cerkva, ki so se udele?ili njim posve?enega jubileja (12. do 14. maja). »Lepo vas je videti tukaj prav ob jubileju upanja, katerega neuni?ljiv temelj je Jezusovo vstajenje. Dobrodo?li v Rimu! Vesel sem, da vas lahko sre?am in eno prvih sre?anj svojega pontifikata posvetim vzhodnim vernikom.«
»Dragoceni ste,« jim je dejal in izpostavil raznolikost njihovega porekla, slavno zgodovino in trpljenje, ki so ga prestale ali ga ?e vedno prestajajo njihove ?tevilne skupnosti. Navedel je pape?a Fran?i?ka, ki je o vzhodnih Cerkvah dejal: »To so Cerkve, ki jih je treba ljubiti: varujejo edinstveno duhovno in modrostno izro?ilo in nam imajo veliko povedati o kr??anskem ?ivljenju, sinodalnosti in liturgiji; pomislimo na cerkvene o?ete, koncile, meni?tvo – neprecenljive zaklade za Cerkev« (govor udele?encem plenarnega zasedanja ROACO, 27. junij 2024).
Navedel je tudi pape?a Leona XIII., ki je prvi namenil poseben dokument dostojanstvu vzhodnih Cerkva ter zapisal, da se je »delo ?love?kega odre?enja za?elo na Vzhodu« (); ter spomnil, da je sveti Janez Pavel II. zapisal, da imajo »edinstveno in priviligirano vlogo kot okolje nastajajo?e Cerkve« (). Kot je pripomnil, je pomembno, da se pri nekaterih njihovih bogoslu?jih ?e vedno uporablja jezik Jezusa Kristusa.
»Toda pape? Leon XIII. je izrazil iskreno pro?njo, da bi “legitimna raznolikost vzhodne liturgije in discipline [...] prispevala k [...] velikemu ugledu in koristnosti Cerkve” (). Njegova takratna skrb je danes zelo aktualna, saj v na?ih dneh toliko vzhodnih bratov in sester, med njimi je tudi nekaj vas, ki so zaradi vojne in preganjanja, nestabilnosti in rev??ine prisiljeni zapustiti svoja izvorna ozemlja, ob prihodu na Zahod tvegajo, da bodo izgubili ne le svojo domovino, temve? tudi svojo versko identiteto. Tako se z generacijami izgublja neprecenljiva dedi??ina vzhodnih Cerkva.«
Pred ve? kot stoletjem je Leon XIII. ugotovil, da je ohranjanje vzhodnih obredov bolj pomembno, kot to mislimo, in v ta namen celo predpi?e, da je treba vsakega misijonarja latinskega obreda, ki z nasveti ali pomo?jo pritegne vernika vzhodnega obreda k latinskemu obredu, »razre?iti in izklju?iti iz njegove slu?be« (ibid.).
Velik prispevek kr??anskega Vzhoda
Pape? Leon XIV. je izpostavil pomen varovanja in podpiranja kr??anskega Vzhoda, zlasti v diaspori. Pri tem pa je treba ozave??ati tudi vernike latinskega obreda. Na Dikasterij za vzhodne Cerkve se je obrnil s pro?njo, naj mu pomaga »opredeliti na?ela, norme in smernice, s katerimi bodo latinski pastirji lahko konkretno podpirali vzhodne katoli?ane v diaspori, da bodo ohranjali svoje ?ivo izro?ilo in s svojo specifi?nostjo bogatili okolje, v katerem ?ivijo«.
»Cerkev vas potrebuje,« je izpostavil sveti o?e. »Kako velik je prispevek, ki nam ga danes lahko dá kr??anski Vzhod! Kako zelo je potrebno, da si povrnemo ?ut za skrivnost, ki je tako ?iv v va?ih liturgijah, ki vklju?ujejo ?love?ko osebo v njeni celovitosti, opevajo lepoto odre?enja in vzbujajo za?udenje nad bo?ansko veli?ino, ki sprejema ?love?ko majhnost! In kako pomembno je, da tudi na kr??anskem Zahodu ponovno odkrijemo ?ut za prvenstvo Boga, vrednost mistagogije, nenehno pripro?njo, pokoro, post, jok zaradi lastnih grehov in grehov vsega ?love?tva (penthos), ki so tako zna?ilni za vzhodne duhovnosti! Zato je klju?nega pomena, da negujemo va?a izro?ila, ne da bi jih razvodeneli, morda zaradi udobja in ugodja, da jih ne bi pokvaril potro?ni?ki in utilitaristi?ni duh.«
»Va?e duhovnosti, starodavne in vedno nove, so zdravilne. V njih se dramati?no ob?utenje ?love?ke bede zliva s ?udenjem nad bo?jim usmiljenjem, tako da na?e nizkosti ne povzro?ajo obupa, ampak nas vabijo sprejeti milost, da smo ozdravljena in pobo?anstvena bitja, povzdignjena v nebe?ke vi?ine. Zato je pomembno, da slavimo Gospoda in se mu brez konca zahvaljujemo,« je dejal pape? in navedel svetega Efrema Sirskega, ki je Jezusu rekel: »Slava tebi, ki si iz svojega kri?a naredil most ?ez smrt. […] Slava tebi, ki si si oblekel telo smrtnega ?loveka in ga spremenil v vir ?ivljenja za vse smrtnike« (Govor o Gospodu, 9). »To je dar, za katerega moramo prositi, da bi namre? znali videti gotovost velike no?i v vseh ?ivljenjskih te?avah in ne bi izgubili poguma, pri ?emer ne smemo pozabiti, kar je zapisal drugi vzhodni o?e, da je najve?ji greh ne verjeti v mo?i vstajenja (sveti Izak Ninivski).«
Molimo za ta mir, ki je sprava, odpu??anje in nov za?etek
Pape? je v nadaljevanju govora izpostavil veliko trpljenje, ki ga ?ivijo vzhodne Cerkve. Kdo namre? lahko bolj kot oni goji upanje v breznu nasilja in grozotah vojne, tako da je pape? Fran?i?ek njihove Cerkve imenoval »mu?eni?ke« (govor udele?encem plenarnega zasedanja ROACO, 27. junij 2024).
»Res je: od Svete de?ele do Ukrajine, od Libanona do Sirije, od Bli?njega vzhoda do Tigraja in Kavkaza, kolik?no trpljenje! In nad vso to grozo, nad pokole tolikih mladih ?ivljenj, kar bi moralo spro?iti ogor?enje, saj v imenu voja?kega osvajanja umirajo ljudje, se dviga poziv: ne toliko pape?ev, temve? Kristusov, ki ponavlja: “Mir z vami!” (Jn 20,19.21.26). In ?e natan?neje: “Mir vam zapu??am, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet” (Jn 14,27). Kristusov mir ni grobna ti?ina po konfliktu, ni rezultat premaganosti, ampak je dar, ki gleda na ljudi in obnovi njihovo ?ivljenje. Molimo za ta mir, ki je sprava, odpu??anje, pogum, da obrnemo list in za?nemo znova.«
Zagotoviti dostojanstvo miru
Pape? je zagotovil, da se bo po svojih najbolj?ih mo?eh trudil, da »bi se ta mir raz?iril«. »Sveti sede? je na voljo, da bi se sovra?niki sre?ali in si pogledali v o?i, da bi ljudstvom bilo povrnjeno upanje in zagotovljeno dostojanstvo, ki si ga zaslu?ijo, dostojanstvo miru. Narodi si ?elijo miru in jaz z vsem srcem voditeljem narodov pravim: sre?ajmo se, pogovarjajmo se, pogajajmo se! Vojna ni nikoli neizogibna, oro?je je mogo?e in treba uti?ati, ker ne re?uje te?av, temve? jih pove?uje; ker v zgodovino se bo zapisal tisti, ki seje mir, in ne tisti, ki ?anje ?rtve; ker drugi niso v prvi vrsti sovra?niki, temve? ljudje: ne zlobne?i, ki jih je treba sovra?iti, temve? ljudje, s katerimi se je treba pogovarjati. Zavrnimo manihejske vizije, zna?ilne za nasilne naracije, ki delijo svet na dobre in slabe.«
»Cerkev se ne bo utrudila ponavljati: naj umolkne oro?je,« je poudaril in izrazil zahvalo Bogu za »tiste, ki v ti?ini, molitvi, darovanju ?ivajo niti miru«; in za »kristjane – vzhodne in latinske –, ki zlasti na Bli?njem vzhodu vztrajajo in ostajajo v svojih de?elah, mo?nej?i od sku?njave, da bi jih zapustili«. »Kristjanom je treba dati prilo?nost, ne le z besedami, da bodo lahko ostali v svojih de?elah z vsemi pravicami, potrebnimi za varno ?ivljenje. Prosim vas, da si za to prizadevate!«
Va?e Cerkve naj bodo zgled
Sveti o?e se je ob koncu govora zahvalil zbranim vernikom in jih spodbudil: »?e naprej iz?arevajte vero, upanje in ljubezen ter ni?esar drugega. Va?e Cerkve naj bodo zgled, va?i pastirji pa naj vestno spodbujajo ob?estvo, zlasti v sinodu ?kofov, da bodo kraji kolegialnosti in pristne soodgovornosti. Naj bo upravljanje dobrin pregledno, naj se pri?uje poni?no in popolno predanost svetemu Bo?jemu ljudstvu, brez navezanosti na ?asti, na svetovno oblast ali na lastno podobo. Sijaj kr??anskega Vzhoda danes bolj kot kdaj koli prej zahteva svobodo od vsake svetne odvisnosti in vseh te?enj, ki nasprotujejo ob?estvu, da bi bili zvesti v evangeljski poslu?nosti in pri?evanju.« Pape? Leon XIV. je zbrane povabil, naj molijo za Cerkev in svoje pro?nje prav tako namenijo za njegov pontifikat.
