Samostani na jugovzhodu Tur?ije
Antonella Palermo
Pape? Leon XIV. je med sre?anjem z verniki vzhodnih Cerkva 14. maja spomnil, kako pomembno je tudi na kr??anskem Zahodu ponovno odkriti »?ut za primat Boga, vrednost mistagogije, nenehne pripro?nje, pokore, posta, joka nad lastnimi grehi in grehi vsega ?love?tva, ki so tako zna?ilni za vzhodne duhovnosti«. Te besede dobro opisujejo tudi menihe sirske Tur?ije, ki ?ivijo v Tur 'Abdinu in jih nekateri imenujejo »kristjani, ki so ?iva liturgija«.
Samostani Tur 'Abdina, bakle prisotnosti in upanja
Za?etki meni?tva segajo v tretje stoletje, v ?as svetega Antona Pu??avnika v Egiptu. Glavni razlog za odlo?itev za ?ivljenje v pu??avi je bila zaskrbljenost zaradi odklonov, ki so privedli do razvodenitve vere: odziv je prevzgoja vere in k veri. Cerkve in samostani, ki so postali sredi??a molitve, vzgoje in izobra?evanja, kulture in znanosti, so svoj razcvet do?iveli med 4. in 8. stoletjem. Zlasti cenobitski menihi, ki so ?iveli v skupnostih, so mo?no vplivali na versko ?ivljenje lokalnih skupnosti: kristjani so imeli v njih dober zgled in veliko podporo. V preteklosti so v samostanih komentirali in prevajali Sveto pismo ter klasi?na besedila s podro?ja filozofije, matematike, astronomije in medicine. V srednjem veku je obstajalo vsaj osemdeset samostanov. Na sti?i??u razli?nih civilizacij so bili ve?krat tar?e plenjenj in pobojev, vendar so se na tem delu Tur?ije obdr?ali dalj ?asa kot v Siriji. Trenutno v Tur 'Abdinu deluje osem samostanov, nekaj jih je tudi v Mardinu.
Samostan Deyrul Zafaran
Samostani, zgrajeni iz kamna medene barve, so varuhi skrbi, molitve, spomina in umetnosti. Ohranjajo tiso?letno modrost pri gradnji smelih stavb: ta vklju?uje podzemne hodnike, kjer so pokopani ustanovitelji in mu?enci, nad njimi pa so sprehajalne terase z dih jemajo?imi razgledi. Pogosto so ohranjena tudi o?itna znamenja poganske matrice, na katerih so bili ve?inoma zgrajeni: to velja na primer za samostan »?afran«, katerega zelo star del, posve?en bogu sonca, sega v obdobje dva tiso? let pred Kristusom. Tukaj vidimo model, ki je edinstven na svetu: strop tvorijo velikanski kamni, ki brez pomo?i veziva, temve? samo zahvaljujo? natan?nemu stati?nemu izra?unu, ustvarjajo povr?ino, ki ni obokana, temve? vodoravna. Tam je pokopanih ve? kot petdeset patriarhov in metropolitov, ki niso v le?e?em, ampak v sede?em polo?aju, da bodo bili pripravljeni pozdraviti O?eta, ko bo napo?il trenutek poslednje sodbe.
Od ru?evin do majhnih sredi?? duhovnosti
?ivahnost samostana Deyrul Zafaran dopolnjuje ?ar nekaterih starodavnih sredi??, od katerih je ostalo samo nekaj ru?evin, ter drugih, ki so dobro ohranjena, vendar v njih ni ljudi, razen tistih, ki imajo klju?e. Tak?en je primer samostana Svete Marije iz Haha z znamenitim vrhom in apsido, na zunaj pa izstopa tudi zaradi stebri?aste ograje s pogledom na prostrana zelena polja.
S tem krajem je povezana tudi legenda o dvanajstih kraljih, ki so se odpravili na pot za zvezdo repatico: samo trije so se sre?ali z Jezusom v Betlehemu, kjer so od Marije za spomin prejeli majhno obleko. Ko so se vrnili k ostalim in si je nikakor niso mogli razdeliti, so se odlo?ili, da jo bodo za?gali, tako da bi vsak vzel del pepela. Vendar pa je iz ognja iz?lo dvanajst medaljonov, ki pomenijo, da se Bogu ne sme ugovarjati oziroma se ga ne da deliti. Tudi drugod si majhne skupnosti prizadevajo ohranjati pri?gano baklo navzo?nosti in tudi upanja. Posebej zanimivo je vedeti, da je samostan Mor Malke, ki je bil ve?krat poru?en in obnovljen, med drugim ovekove?ila popotnica in fotografinja Gertrude Bell. Dva meniha, ki tam ?ivita, sicer nista dovolila veliko vpra?anj, vendar sta romarjem omogo?ila postanek.
V bli?ini se nahaja velik obnovljen in naseljen samostan Mor Yaqub a Salah. Zgrajen je bil poleg poganskega templja, katerega pomembne ostanke menihi ?e odkrivajo, sicer pa se v samostanu nahaja nedotaknjena cerkev iz 5. stoletja v ?ast mu?eni?tvu Jakoba zapornika.
Samostan, v katerem je ?ivelo tudi 1200 menihov
Najve?ji in najbolj dejaven samostan je Mor Gabriel, ki sta ga ustanovila sveta Samuel in Simeon. V 5. stoletju je v njem ?ivelo 500 menihov, njihovo ?tevilo se je povzpelo tudi do 1200. Danes so v njem ?tirje menihi, poleg njih pa ?e 13 menihinj, 24 ?tudentov, okoli deset laikov in metropolit. Od prvotnih petih cerkva sta ohranjeni dve. Samostan se lahko pohvali z dejstvom, da so se zanj zanimali tako rimski kot bizantinski cesarji, podpirala ga je predvsem Teodora, ?ena cesarja Justinijana I.
Posebno do?ivetje je prisostvovanje dnevni molitvi, med katero mladi v dveh zborih pojejo psalme in himne z melodijo, ki je zna?ilna za to podro?je. Kljub temu, da se menihinje udele?ujejo dejavnosti skupnosti, niso zelo vidne. Obiskovalci so pogosti tudi zaradi muzeja, v katerem si je mogo?e ogledati nekatere redke lepote, med katerimi je ?udovita kapela z mozaiki v ravenskem slogu.
Samostan »gazel«
Na 1250 metrih nadmorske vi?ine romarje sprejmejo skrbno negovane vrtnice v dveh vrstah. Kosilo mora biti iz popotne torbe, najprimernej?e mesto zanj pa je lepa veranda ob samostanu. S te to?ke se v jasnih dneh vidi sirsko ravnino, ira?ke gore in utrdbo Mardin. Prvotno so tu ?iveli ve?inoma menihi, ukvarjali so se predvsem s prepisovanjem liturgi?nih knjig, ki so jih naro?ali od vsepovsod. Kasneje je bil kraj zapu??en, okoli leta 2000 pa so ga ponovno obnovili. Verniki iz vasi Badibe so s svojo vnemo zagotovili tudi odprtje povezovalne ceste. Legenda pravi, da so za pripravo apna, potrebnega za gradnjo, gazele spontano ponudile svoje mleko, ki so ga tako uporabili namesto vode. ?e danes namre? na tem kraju ni teko?e vode. Iz tega razloga je ?ivljenje edinega meniha, ki je v samostanu, vedno bolj naporno, hkrati pa mora biti tudi vedno bolj iznajdljiv.
Poklic meniha Aha: »Bog je z menoj«
Njegovo ime je Aho in je prvi menih, ki se je vrnil v samostan po tem, ko je bil dvesto let zapu??en. Nih?e ne ve, kako mu uspe poskrbeti za vse ter ustvariti tak?no gostoljubje. V desetih letih je bil postavljen ogradni zid, cisterne in terase. Po Ahovih besedah je bilo na za?etku samo eno drevo, danes pa je zasajenih ve? kot 2000 mladih dreves. Menih se je rodil pred 49 leti v Carigradu. Njegov o?e je bil zlatar in je ?elel, da bi sin nadaljeval z njegovim delom, vendar Aho za to ni ?elel sli?ati. Zatekel se je v samostan »?afran« nato pa ?ez nekaj ?asa pri?el nazaj. O?e mu je deset let prepre?eval, da bi obiskoval Cerkev, vendar pa je vztrajal in zmagal: danes so njegovi star?i nanj ponosni.
Stvari, ki ?tejejo: ljubezen, preprosto ?ivljenje, usmiljenje
Kadar samostan ne gosti ?ole sirskega jezika, je mogo?e stanovati v tamkaj?njem gosti??u, ki je bilo zgrajeno tudi s pomo?jo zdru?enja Prijatelji Bli?njega vzhoda. Pogoj je, da obiskovalci ?elijo pre?iveti ?as v ti?ini in molitvi. Aho ne ?eli, da bi ta kraj postal muzej ali atrakcija, saj tako ne bi mogel ve? moliti, kar je zanj prioriteta. V zimskem ?asu je pet mesecev popolnoma sam, v?asih tudi izgubi glas, ker z nikomer ne govori. Po njegovih besedah je to »popoln ?as za duhovno ?ivljenje«. Ob tem spregovori o materializmu, ki se povsod ?iri, ter doda, da za ?ivljenje zado??a naslednje: ljubezen, preprosto ?ivljenje, skromnost, usmiljenje. Na tem obmo?ju ?ivi 500 dru?in. Menih je realist: biti tako majhna manj?ina lahko vodi do izumrtja. Kljub temu ?e naprej zaupa v Gospoda, ohranja poslu?nost in vztrajnost. ?e ne bi bil vztrajen, ne bi premagal tiso?erih ovir: od »nepojasnjenih« po?arov do preprek pri delu, s katerimi se je sre?al v tej pustolov??ini, ki spominja na ?ude?: »Bog je z menoj,« odlo?no pove.
Mor Awgin, med nebom in zemljo
Zadnja postaja je samostan Mor Awgin, kjer mo?no odmeva pesem O?ena? v aramej??ini in postane bolj kot kdaj koli prej glas trpljenja in pro?nje. Ob izhodu so na voljo vre?ke s ??epcem zemlje, ki jih lahko obiskovalci odnesejo domov kot spomin. V tem samostanu, posve?enem svetemu Evgeniju, ?ivita dva meniha. Evgenij je bil pobudnik teh krajev molitve, ki so jih v srednjem veku zapustili sirsko-vzhodni menihi, nato pa so jih postopoma naselili sirsko-zahodni menihi, ki ?e danes skrbijo zanje. Nahaja se 70 kilometrov od meje z Irakom, 300 kilometrov od Mosula. Pogled na Mezopotamijo je brez primere: naravne ni?e v skalah so gnezda ptic, vdolbine so primerne tudi za meditiranje. Menih, ki se je prvi vrnil, se je posvetil utrjevanju krhke zemlje, svoje ro?no delo pa je dopolnil s sestavo slovarja sirskega besedi??a, ki je manjkal ?e skoraj stoletje. Dan v samostanu se za?ne ob 4.45 z enourno molitvijo, ki narekuje ves preostali ?as. Nekaj besed z romarji je izmenjal drugi menih, ki je ?tudiral teologijo v Nem?iji. Obiskovalci samostana prihajajo predvsem iz te dr?ave in iz ?vedske, zadnjih sedem let pa gostijo tudi ?tudente iz Evrope, ki pridejo za ?est mesecev. Po besedah menihov je asketsko ?ivljenje izvedljivo in predvsem verodostojno.
