杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

?enske predstavljajo 70-80% pastoralnih delavcev

»Celotna priprava na sinodo je poudarila to, kar je eden izmed klju?nih elementov pastoralne izku?nje teh krajevnih Cerkva: ?enske predstavljajo 70 ali tudi 80% pastoralnih delavcev. So katehistinje, koordinatorke skupnosti, animirajo bogoslu?je. Pripravljalni dokument je na ta vidik spomnil na razli?nih to?kah ter navedel zahtevo po t.i. "uradni cerkveni slu?bi" za ?enske. Rekla bi, da je le-ta skoraj o?itna, samoumevna, glede na to raz?irjeno slu?benost, ki jo imajo ?enske.«

Pastoralne naloge ?ensk v Amazoniji

Nocetijeva je v nadaljevanju intervjuja predstavila svojo osebno izku?njo pastoralnega ?ivljenja na enem izmed podro?ij Amazonije: »Letos poleti sem nekaj tednov pre?ivela prav v nekaterih krajevnih Cerkvah v Amazoniji, kjer sem se lahko sre?ala tako s skupinami 

?ensk kot tudi bolj neposredno spoznala izku?njo cerkvene slu?bene pastorale mnogih izmed njih. Te?ko je re?i, katera bi bila podro?ja pastoralnega slu?enja, kjer niso prisotne! ?enske oznanjajo evangelij, tudi v skupnostih, ki so oddaljene od ?upnijskega sredi??a; so koordinatorke, animirajo bogoslu?ja v odsotnosti duhovnika; ob nedeljah zbirajo kr??ansko skupnost, so izredne delivke obhajila, sodelujejo pri dejavnosti Karitas ali drugih oblikah pomo?i. Podpirajo formacijo in vodstveno vlogo ?ensk, zagotavljajo ohranjanje vrednot ter prenos tradicionalnih vrednot. Nekatere izmed njih so prav tako, po pooblastilu ?kofa, navzo?e na pogrebih in porokah, kadar ni duhovnikov. Spet druge imajo dovoljenje, da lahko po za?asnem pooblastilu podeljujejo krst otrokom, saj duhovniki ali ?kof v nekatere skupnosti pride enkrat ali dvakrat letno. Ni malo primerov, da duhovnik katero od skupnosti, ki je zelo oddaljena od ?upnije, obi??e tudi le enkrat na dve leti. Te ?enske, tako redovnice kot laikinje, zagotavljajo t.i. "pastoralo prisotnosti", kot je bila poimenovana, ki ka?e in izpri?uje ?ivo prisotnost Cerkve.«

Lektorat in akolitat

Ob koncu pogovora pa je Serena Noceti spregovorila ?e o t.i. »vzpostavljenih slu?bah«, o katerih je ve?krat tekla beseda v ?asu sinode. »Ko govorimo o "vzpostavljenih slu?bah", mislimo – dobro je, da to ponovimo – na lektorat in akolitat, tisti dve slu?bi, 

ki izhajata iz krsta, torej slu?bi laikov, ki ju je pape? Pavel VI. vzpostavil z dokumentom Ministeria quaedam leta 1972. V njem je zapisal, da ti dve slu?bi lahko opravljajo samo mo?ki. Vendar pa menim, da je v tem ?asu ve? ?kofov poudarilo, predvsem med novinarskimi konferencami, da bi bilo primerno, da bi ?kofovska sinoda prepoznala zahtevo, ki so jo mnogi ?kofje izrazili v pripravi na sinodo in med samim zasedanjem – torej da bi bila lektorat in akolitat namenjena tudi ?enskam. V tem primeru bi ?lo za slu?bo, ki je utemeljena v krstu, torej s teolo?kega vidika ne bi bilo te?av. Na ta na?in bi imele ?enske slu?bo lektorata in akolitata ne le med bogoslu?jem kr??anske skupnosti, ampak bi ?lo za slu?bi, ki ju Cerkev preko posebnega obreda podeljuje za vse ?ivljenje.«

Koordinatorji kr??anskih skupnosti

»Poleg tega so nekateri ?kofje predlagali uvedbo nove slu?be koordinatorja oz. koordinatorke kr??anskih skupnosti, 

kar se mi zdi zelo zanimiva ideja in upam, da bo sprejeta. Pape? Pavel VI. je v dokumentu Ministeria quaedam zapisal, da ?kofovske konference lahko zaprosijo Sveti sede? ?e za druge vzpostavljene slu?be, poleg lektorata in akolitata. Glede na to, kako ?ivijo kr??anske skupnosti na podro?ju Amazonije, ter na njihove potrebe, jih je pomembno spremljati na duhovni poti. Posebej pozitivno se mi zdi, da tamkaj?nje ?kofovske konference prosijo Sveti sede?, naj uvede slu?bo koordinatorja in koordinatorke skupnosti, pri ?emer je za?eleno, da ne bi bila namenjena le ?enskam. V Amazoniji so namre? najmanj v 20% primerov mo?ki tisti, ki vodijo in animirajo skupnosti, posebej kadar med nedeljskim bogoslu?jem duhovnik ni prisoten.«