杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Dvanajst poro?il o sklepih jezikovnih skupin je bilo izro?enih generalnemu tajni?tvu sinode. Ne predstavljajo uradnega sklepnega dokumenta, ?e manj uradnega besedila cerkvenega nauka, ampak so vsebinski povzetek razprav med dosedanjimi generalnimi kongregacijami. V ospredje prihaja rde?a nit, ki povezuje vseh dvanajst poro?il: sinoda je dragoceni dar Svetega Duha za Amazonijo in za vso Cerkev, tako s teolo?ko-pastoralnega vidika kot z vidika skrbi za skupen dom. Je kairos, ?as milosti, primeren ?as za spravo Cerkve z Amazonijo.

Sinoda ni samo regionalna, ampak je univerzalna

V vseh poro?ilih je jasno izra?eno upanje, da bi se v Amazoniji razvila nova sinodalna pot, na katero bi se po ?kofovskem zasedanju v Vatikanu podalo z gore?o misijonarsko strastjo, ki je lastna Cerkvi v izhodu. ?elja je, da bi se amazonsko »dobro ?ivljenje« sre?alo z izku?njo blagrov in tako v lu?i Bo?je besede doseglo polno uresni?itev. Jezikovne skupine so ponudile mnogo konkretnih predlogov ter obenem poudarile, da sedanja sinoda ni le regionalna, ampak univerzalna: to, kar se dogaja v Amazoniji, se nana?a na ves svet.

Proti vsaki vrsti nasilja

Imperativ za Cerkev je, da poslu?a krik ljudi in zemlje. Ne mol?ati, ampak postaviti se na stran revnih in re?i »dovolj nasilja«. V Amazoniji ima to nasilje razli?ne obraze: nasilje v prenatrpanih zaporih; spolne zlorabe in izkori??anje; kr?enje pavic staroselskim prebivalcem; ubijanje tistih, ki branijo ozemlja; trgovina z drogo; uni?evanje mlade populacije; trgovina z ljudmi; ubijanje ?ensk (femicid) in ma?isti?na kultura; genocid, bio-piratstvo, etnocid. Vse to so zla, proti katerim se je treba boriti, kajti ubijajo kulturo in duha. Ostra je tudi obsodba sistemati?nega izkori??anja narave in razgozdovanja. Velik poudarek je prav tako na podnebni krizi.

Mednarodni observatorij za ?lovekove pravice

Staroselci so tisti, ki s svojim lastnim ?ivljenjem pla?ujejo najvi?jo ceno: niso dele?ni pomo?i in na svojih teritorijih niso za??iteni. V nekaj jezikovnih skupinah je zato bil podan predlog po ustanovitvi mednarodnega observatorija za ?lovekove pravice, kajti za??ita ljudstev in narave mora biti v ospredju cerkvenega in pastoralnega delovanja. Predlaga se, naj ?upnije ustvarijo varna okolja za otroke, najstnike in ranljive osebe. Poudarjena je pravica do ?ivljenja vseh, od spo?etja do naravne smrti.

Cerkev ni nevladna organizacija

Naloga Cerkve je, da spremlja delo oseb, ki se borijo za za??ito ?lovekovih pravic in so pogosto kriminalizirani s strani dr?avnih oblasti. A obenem mora biti pazljiva, da ne bi postala nevladna organizacija. Tak?na dr?a pogosto oddaljuje mnoge vernike, ki i??ejo odgovore na svojo duhovno ?ejo pri verskih sektah in drugih verstvih. Pri tem je poudarjen pomen ve?jega vlaganja v ekumenski in medverski dialog.

Slu?benost Cerkve

Izpostavljena je duhovni?ka slu?ba, ki je prisotna v skupnosti, ki pa se izogiba vsakega klerikalizma. Spodbuja se naj k ve?jemu protagonizmu laikov. Vse jezikovne skupine predlagajo poglobitev pomena »slu?benosti Cerkve«, Cerkve torej, v kateri soobstajata soodgovornost in delo laikov. Ena od ?pansko govore?ih skupin na primer predlaga pravi?no dodelitev slu?b mo?kim in ?enskam, vendar brez klerikaliziranja laikov. Na splo?ni ravni se predlaga poglobljen razmislek o slu?bah lektorata in akolitata tudi za ?enske, bodisi redovnice bodisi laikinje, seveda ustrezno formirane in pripravljene.

?enske in diakonat

V ve? poro?ilih je govor o ?enskah. Tudi z dodelitvijo ve?jih odgovornosti in vodstvenih vlog naj se ?enski prizna velika vrednost ?enske navzo?nosti v njenem specifi?nem slu?enju Cerkvi v Amazoniji. Poziva se k zagotovitvi spo?tovanja pravic ?ensk in k preseganju vsake vrste stereotipov. Ve? jezikovnih skupin predlaga premislek o vpra?anju diakonata za ?enske v lu?i drugega vatikanskega koncila, upo?tevajo? pri tem, da ?enske v Amazoniji mnoge od funkcij te slu?be ?e izvr?ujejo. Nekaj poro?il predlaga zasedanje ?kofov ravno o tej tematiki, na kateri pa bi se naj dala mo?nost glasovanja ?enskam.

Viri probati

Prav tako se predlaga sinoda o viri probati, a pogledi na to vpra?anje se med skupinami razlikujejo. ?eprav je poudarjena vrednost celibata, o ?emer se ne razpravlja, pa ena italijanska jezikovna skupina opozarja na nevarnost oslabitve te vrednosti ali da bi se z uvedbo viri probati izgubilo misijonarski zagon vesoljne Cerkve v slu?bi najbolj oddaljenih skupnosti. Velik del poro?il, predvsem ?panskih in portugalskih, se poteguje za Cerkev »stalne prisotnosti«, ne pa »ob?asnega obiskovanja«, ter pri tem izra?a naklonjenost do dodelitve duhovni?tva poro?enim mo?kim, dele?nih spo?tovanja, ki so staroselskega izvora in izbrani s strani svojih izvornih skupnosti, a pod dolo?enimi pogoji. Poudarja se, da ti duhovniki ne smejo biti drugorazredni ali tretjerazredni, ampak gre za resni?no duhovni?ko poklicanost. Ne da bi se pozabilo na situacijo mnogega prebivalstva v Amazoniji, ki prejema zakramente enkrat ali dvakrat na leto, se predlaga okrepitev zavedanja v lokalnih skupnostih, da ne samo evharistija, ampak tudi Bo?ja beseda za vernike predstavlja duhovno hrano.

Kriza poklicev in formacija

Upo?tevajo? prostranost panamazonskega teritorija in pomanjkanje duhovnikov, se razmi?lja o ustanovitvi regionalnega fonda za trajnostno evangelizacijo. Ena italijanska jezikovna skupina izra?a presene?enje nad pomanjkljivim razmislekom o vzrokih, ki so privedli do predloga, da se na nek na?in prese?e razumevanje duhovni?kega celibata kot izraza drugega vatikanskega koncila in nauka, ki mu sledi. Obenem se upa na trajno duhovni?ko formacijo, ki je usmerjena v oblikovanje duhovnika po Kristusu. Poziva se, naj se misijonarje, ki sedaj opravljajo duhovni?ko slu?bo na severu sveta, po?lje v Amazonijo. V zvezi s krizo poklicev jezikovne skupine ugotavljajo bistveno zmanj?anje posve?enih oseb v Amazoniji in upajo na obnovo posve?enega ?ivljenja, ki ga je treba pospe?evati z obnovljeno gore?nostjo, predvsem kontemplativno ?ivljenje. V ospredju je prav tako formacija laikov, ki naj je celostna in ne samo doktrinalna, ampak kerigmati?na, utemeljena na dru?benem nauku Cerkve, vodi pa naj v izku?njo Kristusa in v sre?anje z njim. Okrepi se naj tudi formacija duhovnikov, ki naj ni zgolj akademska, izvaja se naj na amazonskih teritorijih in vklju?uje konkretne izku?nje Cerkve v izhodu, ki je ob ljudeh, ki trpijo, so v zaporih ali bolni?nicah. Zahteva se ?e ustanovitev semeni??a za staroselce, kjer se bo lahko u?ilo in poglabljalo lokalno teologijo.

Medkulturni dialog in inkulturacija

Jezikovne skupine poleg tega poudarjajo potrebo po utrjeni teologiji in pastorali s staroselskim obrazom. Medkulturni dialog in inkulturacija naj nista razumljena kot nasprotni si razse?nosti. Naloga Cerkve ni, da se odlo?i namesto amazonskega prebivalstva ali da zavzame polo?aj osvojitve, temve? da spremlja in hodi skupaj v sinodalnosti dialoga in poslu?anja. V ospredje je pri?el predlog, da se ustanovi »amazonski obred«, ki bo omogo?il razvoj posameznih bogastev katoli?ke Cerkve v tej regiji pod duhovnim, teolo?ki, liturgi?nim in disciplinarnim vidikom. Kot je pojasnjeno v enem od poro?il, lahko bi se ovrednotili simboli in dejanja lokalnih kultur v bogoslu?ju Cerkve v Amazoniji, pri tem pa bi se ohranila bistvena enost z rimskim obredom, saj Cerkev ne ?eli nalo?iti rigidne uniformnosti ne?emu, kar ne vpliva na vero.

Misijonarstvo in mu?eni?tvo

Misijonar je poklican osvoboditi se kolonialisti?ne miselnosti, prese?i etni?ne predsodke, spo?tovati obi?aje, obrede in verovanja. Na?ine, kako staroselska ljudstva izra?ajo vero, naj se ceni in spremlja, izpostavljajo poro?ila jezikovnih skupin. Predlaga se oblikovanje panamozonskega dru?beno-pastoralnega observatorija. Treba je prepoznati lu?i in sence v zgodovini Cerkve v Amazoniji. Pomembno je razlikovati med Cerkvijo, ki staroselce obravnava kot pasivne naslovnike pastorale, in Cerkvijo, ki jih razume kot pratagoniste njihove lastne izku?nje vere, v skladu z na?elom »re?iti Amazonijo z Amazonijo«. Prav tako je pomembno ovrednotiti svetle zglede mnogih misijonarjev in mu?encev, ki so v Amazoniji dali svoje ?ivljenje iz ljubezni do evangelija. Ena od ?panskih jezikovnih skupin je izpostavila spodbujanje postopkov za beatifikacijo mu?encev Amazonije.

Za??ita stvarstva

Ekolo?ka razse?nost ima v poro?ilih jezikovnih skupine sredi??no mesto. Poudarja se, da je stvarstvo Bo?ja mojstrovina in da je celotno stvarstvo med seboj odvisno. Opozorjeno je, naj se ne pozabi, da se resni?no spreobrnjenje za?ne  v dru?ini in gre preko osebnega spreobrnjenja, preko sre?anja s Jezusom. Upo?tevajo? povedano, je nujno treba obravnavati konkretna vpra?anja, kot so dvigovanje temperature ali izpusti CO2. Spodbuja se k zmernej?emu ?ivljenjskemu slogu ter k za??iti neprimerljivo dragocenih dobrin, kot je voda, ki je temeljna ?lovekova pravica, ki pa privatizirana ali onesna?ena pogosto ogro?a ?ivljenje celotnih skupnosti. Treba je ovrednotiti vrednost zdravilnih rastlin ter spodbujati razvoj trajnostnih projektov, in sicer preko izobra?evanj o skrivnostih narave z vidika Amazonije. Nekatere jezikovne skupine predlagajo projekte o pogozdovanju v okolju ?olskega izobra?evanja.

Ekolo?ki greh

S tega vidika se predlaga, da se tema o celostni ekologiji vnese v navodila ?kofovskih konferenc ter da se v moralno teologijo vklju?ijo spo?tovanje skupnega doma ter ekolo?ki grehi, tudi preko revizije priro?nikov in obrednikov zakramenta sprave. ?love?tvo gre proti priznavanju narave kot pravnega subjekta. Utilitaristi?ni antropolo?ki pogled je zastarel in ?lovek ne sme ve? izrabljati naravnih virov z neomejenim izkori??anjem, ki postavlja v nevarnost samo ?love?tvo. Neizmerno celoto oblik ?ivljenja planeta je treba kontemplirati v odnosu med njimi ter prav tako pospe?evati model solidarne ekonomije.