笔补辫别啪 Leon XIV.: 沤iveti dejavno ljubezen v skrbi za celostno dobro bli啪njega
Vatican News
Sveti o膷e je uvodoma spomnil, da se je ustanova za膷ela zahvaljujo膷 膷astitljivemu Bo啪jemu slu啪abniku kapucinu Ceciliu Marii Cortinovisu, poni啪nemu vratarju, ki je bil ob膷utljiv za potrebe ubogih, ki so trkali na vrata kapucinskega samostana v Viale Piave v Milanu. Redovnik je prosil Gospoda, naj mu pomaga tem prijateljem zagotoviti bolj拧o pomo膷, in Bo啪ja previdnost mu je odgovorila tako, da mu je priskrbela 拧e eno velikodu拧no osebo: dr. Emilia Grignanija. 笔补辫别啪 je zbranim dejal, da se je tako za膷ela 膷udovita pustolov拧膷ina, katere pri膷e in protagonisti so danes tudi oni.
»To, kar po膷nete, je v skladu s fran膷i拧kansko tradicijo, zato je dobro spomniti na nekatere besede svetega Fran膷i拧ka o revnih: "Ko vidi拧 revnega," je rekel svetnik iz Assisija, "je pred teboj postavljeno ogledalo Gospoda in njegove revne Matere. Tudi v bolnikih mora拧 znati videti bolezni, ki jih je Jezus vzel nase" (Sv. Bonaventura, Legenda maior, 8, 5; Fran膷i拧kanski viri, 1142). In neko膷, ko je hotel dati svoj pla拧膷 pomo膷i potrebnemu in razmi拧ljal o bratskem deljenju Bo啪jih darov, je dejal: "Vrniti moramo pla拧膷 [鈥 [revnemu], ker je njegov. Mi smo ga namre膷 dobili na pósodo, dokler ne bi naleteli na nekoga, ki je revnej拧i od nas« (ibid., 1143).
Predragi, danes se spominjamo zgodbe dejavne ljubezni, ki je izhajajo膷 iz vere enega 膷loveka zacvetela in se razvila v veliko skupnost, ki spodbuja mir in pravi膷nost. Praznujemo zgodbo, ki je ne tvorijo dobrotniki in prejemniki dobrote, ampak bratje in sestre, ki prepoznajo, da so drug za drugega Bo啪ji dar, njegova prisotnost, medsebojna pomo膷 na poti svetosti. 膶astimo Kristusovo telo, ki je ranjeno in se hkrati nenehno zdravi, katerega 膷lani si medsebojno pomagajo, zdru啪eni z Glavo v isti ljubezni (prim. Sv. Avgu拧tin, Sermo 53/A, 6); in prav zato vidimo 啪ivo telo, ki dan za dnem raste svoji polni zrelosti naproti.
V statutu ustanove Delo svetega Fran膷i拧ka za uboge so poudarjene tri razse啪nosti va拧ega dela, ki predstavljajo dopolnjujo膷e se in temeljne vidike dejavne ljubezni: pomagati, sprejemati in spodbujati.
Pomagati pomeni biti prisotni za potrebe bli啪njega. V zvezi s tem je osupljiva koli膷ina in raznolikost oblik pomo膷i, ki ste jih v teku let uspeli organizirati in ponuditi tistim, ki se obrnejo na vas: od menz do garderobe, od tu拧ev do ambulant, od psiholo拧ke podpore do svetovanja za delo, 膷e navedemo le nekaj primerov. Tako na razli膷ne na膷ine podpirate ve膷 kot trideset tiso膷 ljudi letno.
K temu se pridru啪uje sprejemanje: to pomeni dajati prostor drugemu v svojem srcu, v svojem 啪ivljenju, tako da podarimo 膷as, poslu拧anje, podporo, molitev. Gre za dr啪e gledanja v o膷i, stiska roke, sklanjanja k drugemu, ki so bile tako drage pape啪u Fran膷i拧ku (prim. , 9. april 2016). To nas spodbuja, da v svojih okoljih gojimo dru啪insko vzdu拧je, ki nam pomaga premagati osamljenost "jaza" skozi svetlo ob膷estvo "mi"-ja (prim. Molitveno bdenje z mladimi Italijani, 11. avgust 2018). Kako potrebno je 拧iriti to ob膷utljivost v na拧i dru啪bi, kjer je v膷asih osamljenost dramati膷na!
In tako pridemo do tretje to膷ke: spodbujati. Tu vstopita v igro nesebi膷nost darovanja in spo拧tovanje dostojanstva ljudi. Zato se poskrbi za tiste, ki jih sre膷amo, zgolj zaradi njihovega dobrega, da lahko razvijejo ves svoj potencial in nadaljujejo svojo pot, ne da bi pri膷akovali protiusluge ali postavljali pogoje. Prav tako kot to po膷ne Bog z vsakim izmed nas, ko nam ka啪e pot, nam nudi vso potrebno pomo膷, da jo prehodimo, vendar nas potem pusti svobodne. Sveti Janez Pavel II. je v zvezi s tem zapisal: "Gre za to, [鈥 da bi pove膷ali dostojanstvo in ustvarjalnost vsakega posameznika in njegovo sposobnost, da odgovori na svojo poklicanost in s tem na Bo啪ji klic" (Okro啪nica Centesimus annus, 1. maj 1991, 29).
To, predragi, je naloga, ki vam jo zaupa Cerkev v dobro ljudi, ki se gibljejo v okviru struktur, ki jih upravljate, in tudi v korist celotne dru啪be. 沤iveti dejavno ljubezen v skrbi za celostno dobro bli啪njega je namre膷 "velika prilo啪nost za moralno, kulturno in tudi gospodarsko rast celotnega 膷love拧tva" (ibid., 28). Hvala za to, kar delate, in za pri膷evanje, ki ga dajete s svojo skupno hojo! Spremljam vas s svojimi molitvami in vas iz srca blagoslavljam.
Hvala! Mir in dobro! Vse dobro in hvala, hvala vam vsem!«
