杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

23-letna Letizia in 21-letni Lucamatteo sta izrazila dva vidika istega iskanja, ki sta povezana z izgradnjo osebne identitete ter lastnih sanj. Pape? Fran?i?ek je na njuni razmi?ljanji odgovoril z naslednjimi besedami:

Dana?nje sanje morate preoblikovati v stvarnost prihodnosti

»Letizia, omenila si besedo, ki je zelo pomembna, to je "sanje". Oba sta omenila ?e drugo besedo, ki je prav tako pomembna: "strah". Ti dve besedi nas bosta malo razsvetlili. Sanje so pomembne. Ohranjajo ?irok na? pogled, pomagajo nam objeti obzorje, gojiti upanje v vsakr?nem dejanju. In sanje mladih so izmed vseh najpomembnej?e. Mlada oseba, ki ne zna sanjati, je omrtvi?ena. Ne bo mogla razumeti ?ivljenja, ?ivljenjske mo?i. Sanje te zbudijo, peljejo te na drugo stran. So najsvetlej?e zvezde, tiste, ki ka?ejo druga?no pot za ?love?tvo. Vi imate v srcu te ble??e?e zvezde, ki so va?e sanje: so va?a odgovornost in va? zaklad. Poskrbite za to, da bodo tudi va?a prihodnost! To morate storiti: preoblikovati dana?nje sanje v stvarnost prihodnosti. In za to je potreben pogum, kakor smo sli?ali od obeh. Potrebno je pogumno iti naprej, potreben je pogum pred upiranjem, pred te?avami, pred vsem tem, kar bi ugasnilo na?e sanje.  

Odkod prihajajo va?e sanje? So velike ali majhne?

Seveda je potrebno sanje gojiti, pre?istiti, preizkusiti, pa tudi podeliti z drugimi. Vendar pa – ste se ?e kdaj vpra?ali, od kod prihajajo va?e sanje? Moje sanje, od kod prihajajo? Se rodijo med gledanjem televizije? Medtem ko poslu?ate prijatelja? Medtem, ko sanjate z odprtimi o?mi? So va?e sanje velike ali majhne, borne, ki se zadovoljijo z minimalnim? Sanje o lagodnosti, sanje o blaginji? ?e bo? imel tak?ne sanje, bo? umrl, tvoje ?ivljenje ne bo ni? velikega. Iz pogumnega mladega naredijo mladega "s kav?a". Kot sem ?e ve?krat rekel: ?alostno je videti mlade brez sanj; mlade, ki se upokojijo pri 20, 22 letih. Mlad ?lovek, ki sanja velike stvari, pa gre naprej, ne gre kmalu v pokoj.

Nasprotje od "jaz" ni "ti", ampak "mi"

Sveto pismo nam pravi, da so velike sanje tiste, ki morejo biti rodovitne: morejo sejati mir, bratstvo, veselje kakor danes; to so velike sanje, saj mislijo na vse, vklju?ujejo "MI". Neko? me je neki duhovnik vpra?al, kaj je nasprotje od "jaz". In jaz, naiven, sem padel v past in rekel "ti". Vendar pa mi je rekel: ne, to je seme vojne. Nasprotje od "jaz" je "mi". ?e re?em nasprotje si ti, netim prepir. ?e re?em, da je nasprotje od egoizma "mi", gradim mir, skupnost, nadaljujem s sanjami prijateljstva, miru.

Velike sanje potrebujejo Boga, da ne bi postale slepilo

Velike sanje vklju?ujejo, vpletajo, so ekstravertirane, podeljujejo, porajajo novo ?ivljenje. Da bi velike sanje ostale tak?ne, potrebujejo neiz?rpen vir upanja; nekoga, ki je Neskon?en, ki veje znotraj in jih ?iri. Velike sanje potrebujejo Boga, da ne bi postale slepilo ali delirij vsemogo?nosti. Lahko sanja? velike stvari, vendar ?e jih sam, je nevarno, saj bo? lahko zapadel v delirij vsemogo?nosti. Z Bogom pa se ne boj: pojdi naprej. Sanjaj na veliko!

Ne dovolite, da bi vam ukradli sanje!

Druga beseda, ki sta jo uporabila, je bila strah. Ali veste, da se odrasli malo bojijo sanj mladih? Morda zato, ker so prenehali sanjati in tvegati, morda zato, ker va?e sanje spravijo v krizo njihove ?ivljenjske odlo?itve; ali ker jih va?e sanje kritizirajo. Vendar pa ne dovolite, da bi vam ukradli sanje! Neki dvajsetletni fant iz Italije je za?el sanjati in to na veliko. In njegov o?e, ki je bil poslovne?, ga je ?elel odvrniti od tega, on pa je odgovoril: "Ne, jaz ?elim sanjati. Sanjam to, kar ?utim v sebi." In o?e je ?el za njim. Tisti fant se je zatekel na ?kofijo, slekel je obla?ila in jih dal o?etu: "Pusti me, da grem po svoji poti." Temu fantu, Italijanu iz 13. stoletja, je bilo ime Fran?i?ek in je spremenil zgodovino Italije. Fran?i?ek je tvegal in sanjal na veliko: ni poznal meja. Pomislimo: bil je mlad, tako kot mi, ampak kako je sanjal! Govorili so, da je nor, ker je tako sanjal. Vendar pa je naredil in ?e vedno dela veliko dobrega. Kakor sem vam rekel, ne dovolite si ukrasti sanj. In kako to storiti?

Sanj ni mogo?e kupiti, so Bo?ji dar. Podarite jih drugim

I??ite dobre u?itelje, ki vam jih bodo mogli pomagati razumeti in udejanjati postopoma in z vedrino. Tudi vi bodite dobri u?itelji, ko pride vrsta na vas: u?itelji upanja in zaupanja v nove generacije, ki vam sledijo. "Kako, jaz? Lahko postanem u?itelj?" Da, mlad ?lovek, ki zna sanjati, postane u?itelj s svojim zgledom. "In kje lahko kupim sanje?" Sanj ni mogo?e kupiti, so dar; Bo?ji dar; dar, ki ga Bog seje v va?a srca. Sanje prejmemo zastonj, vendar zato, da bi jih tudi mi dali drugim zastonj. Podarite va?e sanje: nih?e vas ne bo osiroma?il s tem, ko jih bo vzel.  

"Ne" strahu. Tvegajte, da boste uresni?ili svoje sanje

 Dragi mladi: "ne" strahu. Fantje in dekleta, bodite romarji na poti svojih sanj. Tvegajte na tej poti: ne bojte se. Tvegajte, saj boste vi tisti, ki boste uresni?ili svoje sanje. ?ivljenje namre? ni loterija: ne. ?ivljenje se dejavno ?ivi. In vsi mi smo ga sposobni dejavno ?iveti.

Ni? pesimizma. Tvegati, sanjati in iti naprej

Sv. pape? Janez XXIII. je rekel: "Nikoli  nisem sli?al za pesimista, ki bi sklenil kaj dobrega" (intervju Sergia Zavolia z msgr. Capovillo v reviji Jesus, ?t. 6, 2000)« Pape? Fran?i?ek je mlade povabil, da so nekajkrat skupaj ponovili ta stavek, ter nadaljeval: »To se moramo nau?iti, ker nam bo pomagalo v ?ivljenju. Pesimizem te podre, zaradi njega ne more? ni?esar storiti. In zaradi strahu postane? pesimist. Ni? pesimizma. Tvegati, sanjati in iti naprej.«

Svoje razmi?ljanje je zatem predstavila 24-letna Martina, ki je spregovorila o razlo?evanju, zavezanosti prizadevanju in odgovornosti mladih v svetu. Poudarila je, da potrebujejo odrasle, ki bi jim znali biti blizu, jim prisluhniti; odrasle, ki bi bili njihova oporna to?ka, navdu?eni in solidarni. Sveti o?e je v odgovoru spodbudil mlade, naj se ne bojijo prave ljubezni; bojijo naj se raje tistega "ampak", ki more "ustaviti" ?ivljenje.

Vedno obstaja "ampak", ki v?asih izbiro zadu?i

»Zdi se, da je izbrati, odlo?iti se sam najvi?ji izraz svobode. Izbrati in odlo?iti se sam. In v nekem smislu je to res. Vendar pa je ideja izbire, ki jo danes dihamo, ideja svobode brez vezi, brez obveznosti in vedno s kak?nim izmikanjem. "Izberem, ampak …" Martina je dregnila v rano: izbrati dolo?eno stvar za vse ?ivljenje, izbira ljubezni. Tudi tam lahko re?emo: "Izberem, vendar ne zdaj, ampak ko bom kon?al ?tudij." Izberem, ampak … Tisti "ampak" nas ustavi, ne dovoli nam sanjati. Vedno obstaja neki "ampak", ki v?asih postane ve?ji od izbire in jo zadu?i. Na ta na?in se svoboda podre in ne ohranja ve? svojih obljub ?ivljenja ter sre?e. Tako zaklju?imo, da je tudi svoboda prevara in da sre?a ne obstaja.

Svoboda je dar, ki ga je potrebno varovati in gojiti

Dragi mladi, svoboda vsakogar je velik dar. Dar, ki ti je podarjen in ki ga mora? varovati, da bi mogel rasti; prizadevaj si, da bi napredoval v svobodi, ki ne dopu??a polovi?arstva. Martina je ciljala na najve?jo svobodo, ki je svoboda ljubezni. Vpra?ala se je, zakaj bi morala najprej kon?ati ?tudij in ?ele potem misliti na ljubezen? Ljubezen pride, kadar ho?e – prava ljubezen. 

 Ali je malo nevarno govoriti mladim o ljubezni? Ne, ni nevarno. Mladi namre? dobro vejo, kdaj gre za pravo ljubezen in kdaj le za preprosto navdu?enje, ki je zamaskirano v ljubezen. To dvoje vi dobro lo?ite, saj niste neumni! Zato imejmo pogum govoriti o ljubezni.

Ljubezen ni neka izpoved, je ?ivljenje

Ljubezen ni neka izpoved: ljubezen je ?ivljenje. In ?e ljubezen pride danes, zakaj bi moral ?akati tri, ?tiri, pet let, da bi rasla in postala trdna? Pri tem prosim star?e, naj pomagajo mladim, da bi ljubezen zorela. V ?ivljenju je vedno potrebno na prvo mesto postaviti ljubezen, vendar pravo ljubezen. Tukaj pa se morate nau?iti razlo?evati, ?e gre za pravo ljubezen ali samo za navdu?enje.

Ljubezen ne dopu??a polovi?arstva: ali vse ali ni?

V pravi ljubezni imata mo?ki in ?enska vsak svojo dolo?eno nalogo. Njuna najve?ja naloga je celovitost. Ljubezen ne dopu??a polovi?arstva: ali vse ali ni?. In zato, da bi  ljubezen rasla, se je potrebno izogibati izgovorov. Ljubezen mora biti iskrena, odprta, pogumna. V ljubezni mora? dati vse meso na ?ar: tako re?emo mi v Argentini.

Mo? in ?ena sta skupaj podoba in podobnost Boga

V Svetem pismu je nekaj, kar me zelo nagovarja: ob koncu stvarjenja sveta pravi, da je Bog je ustvaril ?loveka po svoji podobi in podobnosti. Pravi: "Mo?a in ?eno" – oba po svoji podobi in podobnosti. To je ljubezen. Ko vidi? zakon, mo?a in ?eno, ki gresta v naprej v ?ivljenju ljubezni, tam  je podoba in podobnost Boga. Ne pravi, da je mo? po Bo?ji podobi in podobnosti ter ?ena po Bo?ji podobi in podobnosti. Ne, oba, skupaj sta podoba in podobnost Boga. In potem Nova zaveza nadaljuje: "Zato bo ?lovek zapustil o?eta in mater in bosta eno meso." To je ljubezen. In kak?no nalogo ima mo? v ljubezni? Da naredi ?eno bolj ?ensko. ?ena pa ima nalogo, da naredi mo?a bolj mo?kega. Gre za delo v dvoje, oba rasteta skupaj. To je enost, to pomeni "eno meso". To je ideal ljubezni in zakona. Mislite, da je potrebno tak?en ideal, kadar se ?uti, da je resni?en, ko je zrel, prestaviti na kasnej?i ?as zaradi drugih interesov? Ne, ne sme se ga. V ljubezni je potrebno tvegati – vendar pa v pravi ljubezni, ne v zaljubljenem navdu?enju, ki je zamaskirano v ljubezen.

Ljubezen: prodati vse, da bi kupili tisti dragoceni biser

Vpra?ati se moramo torej: kje je moj zaklad? Kje je stvar, ki je zame v ?ivljenju najpomembnej?a? Jezus govori o ?loveku, ki je prodal vse, kar je imel, da je kupil dragoceni biser, ki je imel zelo veliko vrednost. Ljubezen je tole: prodati vse, da bi kupili tisti dragoceni biser. Vse. Zato je ljubezen zvesta. Kjer je nezvestoba, ni ljubezni; ali je ljubezen, ki je bolna ali majhna, ki ne raste. Prodati vse za eno samo stvar. Dobro premislite o ljubezni, resno razmi?ljajte o njej. Ne bojte se razmi?ljati o ljubezni: vendar o ljubezni, ki tvega, o zvesti ljubezni, o ljubezni, ki pomaga drugemu in obema skupaj rasti. Razmi?ljajte o rodovitni ljubezni.«

Zadnji, ki je podelil svoje razmi?ljanje in zastavil vpra?anje svetemu o?etu, pa je bil 27-letni Dario, ki dela kot bolni?ar. Spregovoril je predvsem o veri, iskanju smisla, odnosu med mladimi in Cerkvijo ter o pri?evanju.

Nimajo vsi "zakaji" odgovorov

»Dario je dregnil v rano in ve? kot enkrat ponovil besedo "zakaj". Vendar pa nimajo vsi "zakaji" odgovorov. Zakaj trpijo otroci, na primer? Kdo mi lahko to razlo?i? Nimamo odgovora. Kak?en odgovor bomo lahko na?li le, ?e bomo gledali Kri?anega Kristusa in njegovo Mater: tam bomo na?li pot, da bi v srcu za?utili nekaj, kar bi bilo lahko odgovor.

V?asih besede izdajo sporo?ilo Bo?je ljubezni

V molitvi O?e na? (prim. Mt 6,13) je zapisana pro?nja: "Ne vpelji nas v sku?njavo." Ta italijanski prevod je bil pred kratkim popravljen v skladu z natan?nim prevodom originalnega besedila, saj je lahko zvenel dvoumno. Ali nas lahko O?e "vpelje" v sku?njavo? Ali lahko zavaja svoje otroke? Seveda ne. Pravilen prevod je: "Ne daj, da pademo v sku?njavo". Prepre?i nam, da bi delali slabo, osvobodi nas hudobnih misli. V?asih besede, tudi ?e govorijo o Bogu, izdajo njegovo sporo?ilo ljubezni.

V?asih smo mi tisti, ki izdamo evangelij

V?asih smo mi tisti, ki izdamo evangelij. Dario je govoril o tem, ko je rekel: "Cerkev, prina?alka Bo?je Besede na zemlji, se zdi vedno bolj oddaljena in zaprta v svoje obrede." Mo?no je to, kar je rekel; gre za sodbo nas vseh, posebej nas pastirjev; sodbo glede nas, posve?enih. Rekel nam je, da smo vedno bolj oddaljeni in zaprti v svoje obrede. Prisluhnimo temu s spo?tovanjem. Ni vedno tako, vendar pa je v?asih res. "Mladim ne zado??ajo ve? ukazi od zgoraj."

Kjer ni pri?evanja, ni Svetega Duha

Dario je rekel: "Potrebujemo dokaze in iskreno pri?evanje Cerkve, ki bi nas spremljala in poslu?ala na?e dvome, ki si jih na?a generacija postavlja vsak dan znova." Dario nas vse, pastirje in vernike, prosi, naj spremljamo, poslu?amo, damo pri?evanje. ?e se kristjan – bodisi laik, duhovnik, redovnica ali ?kof – ?e se mi kristjani ne nau?imo prisluhniti problemom, poslu?ati in pustiti drugemu, da govori, ne bomo nikoli sposobni dati pozitivnega odgovora. Pogosto pozitivnih odgovorov ni mogo?e dati z besedami: potrebno jih je dati s tveganjem samega sebe v pri?evanju. Kjer ni pri?evanja, ni Svetega Duha. To je resno.   

Biti kristjan: ne status, ampak pri?evanje

O prvih kristjanih so govorili: "Poglejte, kako se ljubijo." Ljudje so videli pri?evanje. Znali so poslu?ati in so ?iveli tako, kot pravi evangelij. Biti kristjan ne pomeni dolo?enega statusa ?ivljenja. "Zahvaljujem se ti, ker sem kristjan in ker nisem kot drugi, ki ne verujejo Vate. Vam je v?e? ta molitev? To je farizejeva molitev; tako molijo hinavci. Mislijo si: "ubogi ljudje, ni?esar ne razumejo. Niso hodili k verouku, niso obiskovali katoli?ke ?ole ali univerze …" Je to kr??ansko? Ne, to pohuj?uje! To je greh. "Zahvaljujem se ti, Gospod, ker nisem kot drugi: ob nedeljah grem k ma?i, delam to in to, imam urejeno ?ivljenje, hodim k spovedi, nisem tak, kot drugi." Je to kr??ansko? Ne. Izbrati moramo pri?evanje. Med kosilom z mladimi v Krakovu me je eden izmed njih vpra?al, kaj naj re?e prijatelju s fakultete, ki je agnostik, da bi razumel, da je na?a vera prava. Rekel sem mu: "Zadnja stvar, ki jo mora? narediti je, da mu kaj re?e?. Za?ni ?iveti kot kristjan in on bo tisti, ki te bo vpra?al, zakaj tako ?ivi?.  

?kandal Cerkve, ki je formalna

Dario je nato rekel: "Zaradi nepotrebnega razko?ja in pogostih ?kandalov Cerkev v na?ih o?eh ni verodostojna. Sveti o?e, s kak?nimi o?mi lahko preberemo vse to skupaj?" ?kandal Cerkve, ki je formalna, ki ne pri?uje; ?kandal Cerkve, ki je zaprta, ker ne gre iz sebe. Dario mora vsak dan izstopati iz sebe, ?e je vesel ali ?e je ?alosten, vendar pa mora izstopati iz sebe, da bi bil blizu bolnim, da bi jim dal zdravila, zaradi katerih bi bil njihov prehod v ve?nost manj bole?. On ve, kaj pomeni izstopiti iz sebe, iti drugim naproti, iti preko meja, ki mi dajo gotovost.

Klerikalizem ne zadeva samo klerikov, ampak nas vse

V Razodetju je odlomek, kjer Jezus re?e: "Trkam na vrata: ?e mi odprete, bom vstopil in ve?erjal z vami." Jezus ?eli vstopiti k nam. Ve?krat mislim na Jezusa, ki trka na vrata, vendar od znotraj, da bi ga spustili ven. Mi ga imamo namre?, brez pri?evanja, pogosto za zapornika na?ih formalnosti, na?ih zaprtosti, egoizma, na?ega klerikalnega na?ina ?ivljenja. Klerikalizem, ki se ne nana?a samo na klerike, je dr?a, ki zadeva nas vse: klerikalizem je sprevr?enost Cerkve. Jezus nas u?i te poti izhoda iz nas samih, poti pri?evanja.

Jezusovo sporo?ilo, Cerkev brez pri?evanja je samo dim

Vabim vas, da se vsakdo vpra?a: ko re?em "Cerkev ne da pri?evanja", lahko to re?em tudi o sebi? Ali jaz dajem pri?evanje? Dario to lahko re?e, ker vse dni o tem pri?uje pri svojem delu z bolnimi. Vendar pa, lahko to re?em tudi jaz zase? Ali lahko vsakdo izmed nas kritizira dolo?enega duhovnika, ?kofa ali drugega kristjana, ?e sam ni sposoben izstopiti iz sebe, da bi dal pri?evanje? Dragi mladi, Jezusovo sporo?ilo, Cerkev brez pri?evanja je samo dim.«