杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangeljski odlomek

Jn 20,1-8

Prvi dan tedna je pri?la Marija Magdalena navsezgodaj, ko je bila ?e tema, h grobu in je videla, da je kamen odvaljen od groba. Tedaj je stekla in pri?la k Simonu Petru in k drugemu u?encu, ki ga je imel Jezus rad, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga polo?ili.«

Peter in oni drugi u?enec sta ?la ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi u?enec Petra prehitel in prvi pri?el h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so le?ali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je pri?el tudi Simon Peter, ki je ?el za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so le?ali tam, in prti?, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni le?al med povoji, temve? posebej zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi u?enec, ki je prvi pri?el h grobu; in videl je in veroval.

Razmi?ljanje pape?a Fran?i?ka

V evangeljskem odlomku, ki smo ga sli?ali, nam Janez pripoveduje o tistem jutru, nepojmljivem jutru, ki je za vedno spremilo zgodovino ?love?tva. Predstavljajmo si tisto jutro. Dan po soboti ob prvem svitanju jutranje zarje za?nejo okoli Jezusovega groba vsi te?i. Marija Magdalena te?e, da bi obvestila u?ence; Peter in Janez te?eta proti grobu… Vsi te?ejo, vsi ?utijo nujno potrebo, da se premaknejo. Ne sme se izgubljati ?asa, potrebno je pohiteti. Kakor je to storila Marija, se spomnite? Komaj je spo?ela Jezusa, ?e je ?la pomagat Elizabeti.

Vzroki za tek

Toliko vzrokov je, da te?emo. Pogosto samo zato, ker je toliko stvari za postoriti in nimamo zato nikoli dovolj ?asa. Spet drugi? hitimo, ker nas privla?i nekaj novega, lepega in zanimivega. Nasprotno pa spet drugi? se te?e, da se uide gro?nji, nevarnosti…

Janez te?e hitreje od Petra

Jezusova u?enca te?eta, ker sta prejela novico, da je Jezusovo telo izginilo iz groba. Srca Marije Magdalene, Simona Petra in Janeza so polna ljubezni in sedaj po lo?itvi, ki se je zdela dokon?na, noro bijejo. Morda se bo v njih ponovno pri?galo upanje, da bodo videli Gospodovo obli?je. Kakor tistega prvega dne, ko je obljubil: »Pridita in bosta videla« (Jn 1,39). Tisti, ki hitreje te?e, je Janez, saj je mlaj?i, pa tudi, ker ni prenehal upati tudi tedaj, ko je s svojimi o?mi videl umreti Jezusa na kri?u. Bil pa je tudi ob Mariji, in je bil oku?en z njeno vero. Ko ?utimo, da izgubljamo vero ali da postaja mla?na, pojdimo k njej.

Od tistega jutra ni? ni ve? isto

Od tistega jutra, dragi mladi, zgodovina ni ve? ista. Ura, ki se je zdela za smrt zmagoslavna, se je v resnici pokazala kot ura njenega poraza. Tudi tisti te?ki mlinski kamen, postavljen pred grob, ni vzdr?al. In od tiste zarje prvega dne po soboti, se v vsakem kraju, kjer se zatira ?ivljenje, v vsakem prostoru, kjer prevladuje nasilje, vojna, beda, se tja, kjer je ?lovek poni?an in poteptan, torej v takem kraju lahko ponovno pri?ge upanje ?ivljenja.

Srca bijejo za Jezusa

Dragi prijatelji, podali ste se na pot in pri?li na to sre?anje. Vesel sem sedaj, ko ?utim, da va?a srca bijejo iz ljubezni do Jezusa, kakor ona Marije Magdalene, Petra, Janeza. In ker ste mladi, sem jaz, kot Peter vesel, ko vas vidim te?i hitreje, kakor Janez, gnani po ritmu svojega srca, ob?utljivega za glas Svetega Duha, ki po?ivlja va?e sanje. Zato vam pravim, ne bodite zadovoljni s previdnim korakom tistega, ki se postavi na konec vrste. Da tvegamo skok naprej, je potreben pogum, drzen in smel odskok, da bi sanjali in uresni?ili, kakor Jezus, Bo?je kraljestvo in si prizadevali za bolj bratsko ?love?tvo. Potrebujemo bratstvo, tvegajte in pojdite naprej

Z Bo?jim ljudstvom se ?uti? varnega, ima? identiteto

Sre?en bom, ?e vas bom videl te?i hitreje od tistih, ki so v Cerkvi bolj po?asni in boje?i, pritegnjene od tega ljubljenega Obli?ja, ki ga ?astimo v sveti evharistiji in ga pripoznamo v mesu trpe?ega brata. Pri tem teku vas spodbuja Sveti Duh. Cerkev potrebuje va? zagon, va?o intuicijo, va?o vero. In ko boste pri?li tja, kamor mi ?e nismo pri?li, nas potrpe?ljivo po?akajte, kakor je Janez po?akal Petra pred praznim grobom. Ko ste te dni hodili skupaj, ste skusili, koliko truda je potrebno, da sprejmete brata ali sestro, ki ti je ob strani, pa tudi, koliko veselja mi lahko da njegova, njena navzo?nost, ?e ga (jo) sprejmem v svoje ?ivljenje brez predsodkov in zaprtosti. Hoditi sami, omogo?a biti re?eni vsega, a s tem, ko hodimo skupaj postajamo ljudstvo, Bo?je ljudstvo. In z Bo?jim ljudstvom se ?uti? varnega, ima? identiteto. V pripadnosti Bo?jemu ljudstvu ima? identiteto. Afri?ki pregovor pravi: »?e ho?e? iti hitro, teci sam. ?e ho?e? iti dale?, pojdi skupaj ?e s kom.«

Videti in verovati

Evangelij pravi, da je Peter prvi vstopil v grob in videl povoje na tleh ter prti? posebej zvit na drugem mestu. Zatem je vstopil tudi drugi u?enec, ki je »videl in veroval« (v. 8). Zelo pomemben je ta par glagolov: videti in verovati. Skozi ves Janezov evangelij se omenja, da so u?enci videli znamenja, ki jih je Jezus storil in so verovali Vanj. O katerih znamenjih je govor? O vodi spremenjeni v vino za svatbo, o nekaterih ozdravljenih bolnikih, o sleporojenem, ki je spregledal, o veliki mno?ici, nasi?eni s petimi hlebi in dvema ribama, o vstajenju prijatelja Lazarja, ki je bil ?e ?tiri dni mrtev. V vseh teh znamenjih Jezus razodeva obli?je nevidnega Boga.

Skrbno zvit prti? razodeva, da smrt nima oblasti nad Njim

V Jezusovih znamenjih ne odseva toliko predstavitev plemenite bo?anske popolnosti, temve? pripoved o ?love?ki krhkosti ob sre?anju z Milostjo, ki jo povzdigne. Ranjeno ?love?tvo je, ki je ozdravljeno ob sre?anju z U?iteljem; padli ?lovek je, ki najde stegnjeno roko, katero lahko zagrabi; je izgubljenost pora?enih, ki odkrijejo upanje odkupitve. Janez namre?, ko vstopi v Jezusov grob, nosi v o?eh in srcu ta znamenja, ki jih je Jezus storil in se s tem potopi v ponovno vzdignjeno ?love?tvo. Jezus Kristus ni heroj, imun na smrt, temve? On, ki jo preoblikuje z darom svojega ?ivljenja. In ta skrbno zvit prti? razodeva, da ga ne bo ve? potreboval, saj smrt nima ve? nobene oblasti nad Njim.

Kristusov grob odseva dokon?no zmago ?ivljenja

Dragi mladi, je mogo?e sre?ati ?ivljenje tam, kjer kraljuje smrt? Pride nam, da odgovorimo ne, saj se je bolje dr?ati stran od tega. Pa vendar, to je revolucionarna novost evangelija, saj prazen Kristusov grob postane poslednje znamenje, v katerem odseva dokon?na zmaga ?ivljenja. Zato se ne bojmo! Ne stojmo dale? stran od krajev trpljenja, poraza, smrti. Bog nam je dal veliko ve?jo mo? od vseh krivic in ?ibkosti zgodovine, ve?jo od na?ega greha. Jezus je premagal smrt s tem, da je dal svoje ?ivljenje za nas. In po?ilja nas oznaniti na?im bratom, da je On Vstali, da je Gospod, in nam podarja svojega Duha, da bi z Njim sejali Bo?je kraljestvo na svetu.

Z mo?jo Duha je mo? premakniti kamne

Koliko grobov pri?akuje na? obisk! Koliko ranjenih oseb, tudi mladih, je zape?atilo svoje trpljenje, kot se re?e,  da se je pokrilo s kamnom. Z mo?jo Duha in Jezusovo Besedo lahko premaknemo te kamne in omogo?imo ?arkom svetlobe vstopiti vanje, od teme strte.

Domov se vrnite polni ljubezni, vere in veselja

Lepa in naporna je bila pot do Rima; prav tako lepa in naporna bo pot vrnitve na va?e domove, v va?e kraje, v va?e skupnosti. Prehodite jo z Janezovim zaupanjem in energijo, z »ljubljenim u?encem«. Da, vsa skrivnost je v tem, da sem in vem, da sem ljubljen (ljubljena) od Njega, od Jezusa, Gospoda! Gospod me ljubi, ljubljen sem, ljubljena sem. Za?utite Jezusovo ne?nost, ki me ljubi. Tedaj bo ?ivljenje postalo dober tek, brez stisk, brez strahu. Tek proti Jezusu in proti bratom, s srcem polnim ljubezni, vere in veselja. Tak?ni pojdite!