Sveti oče: Jezusa Kristusa oznanjati prebivalcem Amazonije jasno in z neizmerno ljubeznijo
Telegram, naslovljen na predsednika Cerkvene konference Amazonije (CEAMA), kardinala Pedra Ricarda Barreta, je v papeževem imenu poslal državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Sveti oče se škofom zahvaljuje za prizadevanje, da spodbujajo najvišje dobro Cerkve v korist vernikov, ki živijo na amazonskem območju. Ob upoštevanju tega, kar je bilo ugotovljeno na sinodi o poslušanju in s sodelovanjem vseh poklicev v Cerkvi, poziva, naj »na podlagi edinosti in kolegialnosti, ki sta lastni ”škofovskemu telesu”, iščejo način, kako konkretno in učinkovito pomagati škofom in apostolskim vikarjem pri opravljanju njihovega poslanstva«.
ʲž škofe vabi, naj pri pastoralnem delovanju na območju Amazonije upoštevajo tri razsežnosti, ki so med seboj tesno povezane: poslanstvo Cerkve, da oznanja evangelij vsem ljudem (dekret Ad gentes, 1), pravično obravnavanje ljudstev, ki tam prebivajo, in skrb za skupni dom.
»Bistveno je, da se Jezusa Kristusa, v katerem so vse stvari osredinjene (prim. Ef 1,10), jasno in z neizmerno ljubeznijo oznanja med prebivalci Amazonije, tako da si prizadevamo dajati jim sveži in čisti kruh blagovesti ter nebeško hrano evharistije, edini način, da smo Božje ljudstvo in Kristusovo telo,« poudarja papež.
»Pri tem poslanstvu nas spodbuja gotovost, ki jo potrjuje zgodovina Cerkve, da se tam, kjer se oznanja Kristusovo ime, nepravičnost sorazmerno zmanjšuje, kajti vsako izkoriščanje človeka izgine, če smo sposobni drug drugega sprejeti kot bratje, kot to potrjuje apostol Pavel (prim. Flm 1,16).«
Sveti oče doda, da »v okviru tega večnega nauka nista nič manj očitni pravica in dolžnost, da skrbimo za “dom”, ki nam ga je Bog Oče zaupal kot skrbnim upraviteljem, da ne bi nihče neodgovorno uničeval naravnih dobrin, ki govorijo o dobroti in lepoti Stvarnika, še manj pa se jim podredil kot suženj ali častilec narave, saj so nam te stvari bile dane, da dosežemo svoj cilj, slavimo Boga in dosežemo zveličanje svojih duš (prim. sv. Ignacij Lojolski, Duhovne vaje, 23)«.