Kardinal Czerny ?kofom Amazonije: Spremljati in pomagati krajevnim Cerkvam
V svojem govoru, 18. avgusta, je izpostavil nekatere temeljne razse?nosti Cerkvene konference Amazonije, ki je bila ustanovljena kot odgovor na predlog sinodalnega procesa o Amazoniji, da se naj ustanovi panamazonska cerkvena mre?a, ki bi povezovala krajevne Cerkve in druge cerkvene ustanove. Njeno poslanstvo pa je bilo opredeljeno kot skupno in medkulturno pastoralno prizadevanje, ki se ga naj spodbuja med ?kofijami na podro?ju Amazonije.
Cerkvenost in sinodalnost
Novost Cerkvene konference Amazonije je med drugim to, da je opredeljena kot »cerkvena«. To pomeni, kot je dejal kardinal Czerny, da »njeni ?lani in udele?enci niso samo ?kofje, ampak predstavljajo vse poklice znotraj Bo?jega ljudstva: posve?ene osebe, redovnike, laike in slu?be, kot so kateheti in lektorji«. Poleg sedmih ?kofovskih konferenc amazonskih dr?av, ki jo sestavljajo, sodelujejo tudi regionalni organi, kot so Caritas, CLAR in REPAM, ter predstavniki avtohtonih ljudstev, strokovnjaki, ki jih imenuje predsedstvo CELAM in pape?.
Ta raz?iritev, ki ne vklju?uje le ?kofov, ampak celotno raznolikost Cerkve, je ustvarjalen na?in sprejetja drugega vatikanskega koncila in sinode o Amazoniji (2019) in o sinodalnosti (2023–2024). Prav tako predstavlja sprejemanje raznolikosti in spodbujanje komplementarnosti ter je vabilo k uvajanju dinamike komunikacije, ki je lastna sinodalni Cerkvi, v kateri je »celotna skupnost v svobodni in bogati raznolikosti svojih ?lanov poklicana k molitvi, poslu?anju, analiziranju, dialogu, razlo?evanju in svetovanju, da bi se pastoralne odlo?itve sprejemale na na?in, ki je najbolj skladen z Bo?jo voljo«.
Pastoralnost in teritorialnost
Kardinal je nadaljeval, da beseda »Amazonija« ozna?uje prostrano realnost izjemnega pomena, toda »v praksi Cerkev obstaja, ?ivi in deluje v veliko manj?ih sferah«. V tem smislu beseda »Amazonija« tvega, da postane abstrakcija. Tako kot tudi »Cerkev« postane abstraktna, ?e njeno te?i??e ni v krajevni Cerkvi, ki je del Bo?jega ljudstva ali ?kofije, v kateri se identiteta Cerkve oblikuje v poslu?anju in dialogu z ljudmi, resni?nostjo in zgodovino svojega ozemlja.
Pri pravilnem razumevanju Cerkvene konference Amazonije je torej pomembno upo?tevati njeno pastoralno in teritorialno razse?nost. Vera namre? ni nevtralna ali abstraktna, ampak je inkulturirana.
»Sklicevanje na pastoralnost in teritorialnost torej pomeni preseganje pojmovanja Amazonije kot zgolj geografskega kraja in za?etek njenega razumevanja kot kraja Bo?je prisotnosti in razodetja, saj “verniki v Amazoniji najdejo teolo?ki kraj” (Querida Amazonia 57),« je dejal kardinal in izpostavil, da je Delovni dokument sinode o Amazoniji bil ?e bolj specifi?en s trditvijo, da Amazonija – ali vsak drug avtohtoni ali skupnostni teritorialni prostor – ni le geografski prostor, ampak tudi »kraj smisla za vero ali izku?njo Boga v zgodovini«. »Ozemlje je teolo?ki kraj, iz katerega se ?ivi vero; je tudi poseben vir Bo?jega razodetja.«
Kako pomagati krajevnim Cerkvam pri njihovem poslanstvu
Kardinal Czerny je ob koncu ?e dejal, da je temeljno vpra?anje Cerkvene konference Amazonije, kako lahko v vsaki okoli??ini, ob vsaki prilo?nosti, na vsakem kraju pomaga krajevni Cerkvi ali skupini krajevnih Cerkva, ki se nahajajo v podobni situaciji, pri soo?anju z glavnimi pastoralnimi izzivi in pri izpolnjevanju njihovega poslanstva.
Cilj sre?anja v Bogoti je torej ta, da bi bili glasovi ?kofov Amazonije sprejeti, sli?ani in upo?tevani ter da bi Cerkvena konferenca Amazonije na novo opredelila njihovo pot ter spodbudila, spremljala in pomagala krajevnim Cerkvam pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. Ustanovitev Cerkvene konference Amazonije predstavlja novo podro?je »sinodalizacije«, ki jo Cerkev Latinske Amerike ponuja vsej Cerkvi. ?kofje so torej poklicani, da v lu?i sinode o sinodalnosti nadaljujejo proces poglabljanja in zorenja v okviru razumevanja drugega vatikanskega koncila, je sklenil kardinal.