杏MAP导航

V svojem govoru, 18. avgusta, je izpostavil nekatere temeljne razse啪nosti Cerkvene konference Amazonije, ki je bila ustanovljena kot odgovor na predlog sinodalnega procesa o Amazoniji, da se naj ustanovi panamazonska cerkvena mre啪a, ki bi povezovala krajevne Cerkve in druge cerkvene ustanove. Njeno poslanstvo pa je bilo opredeljeno kot skupno in medkulturno pastoralno prizadevanje, ki se ga naj spodbuja med 拧kofijami na podro膷ju Amazonije.

Cerkvenost in sinodalnost

Novost Cerkvene konference Amazonije je med drugim to, da je opredeljena kot »cerkvena«. To pomeni, kot je dejal kardinal Czerny, da »njeni 膷lani in udele啪enci niso samo 拧kofje, ampak predstavljajo vse poklice znotraj Bo啪jega ljudstva: posve膷ene osebe, redovnike, laike in slu啪be, kot so kateheti in lektorji«. Poleg sedmih 拧kofovskih konferenc amazonskih dr啪av, ki jo sestavljajo, sodelujejo tudi regionalni organi, kot so Caritas, CLAR in REPAM, ter predstavniki avtohtonih ljudstev, strokovnjaki, ki jih imenuje predsedstvo CELAM in pape啪.

Ta raz拧iritev, ki ne vklju膷uje le 拧kofov, ampak celotno raznolikost Cerkve, je ustvarjalen na膷in sprejetja drugega vatikanskega koncila in sinode o Amazoniji (2019) in o sinodalnosti (2023鈥�2024). Prav tako predstavlja sprejemanje raznolikosti in spodbujanje komplementarnosti ter je vabilo k uvajanju dinamike komunikacije, ki je lastna sinodalni Cerkvi, v kateri je »celotna skupnost v svobodni in bogati raznolikosti svojih 膷lanov poklicana k molitvi, poslu拧anju, analiziranju, dialogu, razlo膷evanju in svetovanju, da bi se pastoralne odlo膷itve sprejemale na na膷in, ki je najbolj skladen z Bo啪jo voljo«.

Pastoralnost in teritorialnost

Kardinal je nadaljeval, da beseda »Amazonija« ozna膷uje prostrano realnost izjemnega pomena, toda »v praksi Cerkev obstaja, 啪ivi in deluje v veliko manj拧ih sferah«. V tem smislu beseda »Amazonija« tvega, da postane abstrakcija. Tako kot tudi »Cerkev« postane abstraktna, 膷e njeno te啪i拧膷e ni v krajevni Cerkvi, ki je del Bo啪jega ljudstva ali 拧kofije, v kateri se identiteta Cerkve oblikuje v poslu拧anju in dialogu z ljudmi, resni膷nostjo in zgodovino svojega ozemlja.

Pri pravilnem razumevanju Cerkvene konference Amazonije je torej pomembno upo拧tevati njeno pastoralno in teritorialno razse啪nost. Vera namre膷 ni nevtralna ali abstraktna, ampak je inkulturirana.

»Sklicevanje na pastoralnost in teritorialnost torej pomeni preseganje pojmovanja Amazonije kot zgolj geografskega kraja in za膷etek njenega razumevanja kot kraja Bo啪je prisotnosti in razodetja, saj 鈥渧erniki v Amazoniji najdejo teolo拧ki kraj鈥� (Querida Amazonia 57),« je dejal kardinal in izpostavil, da je Delovni dokument sinode o Amazoniji bil 拧e bolj specifi膷en s trditvijo, da Amazonija 鈥� ali vsak drug avtohtoni ali skupnostni teritorialni prostor 鈥� ni le geografski prostor, ampak tudi »kraj smisla za vero ali izku拧njo Boga v zgodovini«. »Ozemlje je teolo拧ki kraj, iz katerega se 啪ivi vero; je tudi poseben vir Bo啪jega razodetja.«

Kako pomagati krajevnim Cerkvam pri njihovem poslanstvu

Kardinal Czerny je ob koncu 拧e dejal, da je temeljno vpra拧anje Cerkvene konference Amazonije, kako lahko v vsaki okoli拧膷ini, ob vsaki prilo啪nosti, na vsakem kraju pomaga krajevni Cerkvi ali skupini krajevnih Cerkva, ki se nahajajo v podobni situaciji, pri soo膷anju z glavnimi pastoralnimi izzivi in pri izpolnjevanju njihovega poslanstva.

Cilj sre膷anja v Bogoti je torej ta, da bi bili glasovi 拧kofov Amazonije sprejeti, sli拧ani in upo拧tevani ter da bi Cerkvena konferenca Amazonije na novo opredelila njihovo pot ter spodbudila, spremljala in pomagala krajevnim Cerkvam pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. Ustanovitev Cerkvene konference Amazonije predstavlja novo podro膷je »sinodalizacije«, ki jo Cerkev Latinske Amerike ponuja vsej Cerkvi. 艩kofje so torej poklicani, da v lu膷i sinode o sinodalnosti nadaljujejo proces poglabljanja in zorenja v okviru  razumevanja drugega vatikanskega koncila, je sklenil kardinal.