杏MAP导航

Leon XIV.

Imeti goste 拧iri prostor srca, biti v gosteh pa zahteva poni啪nost, da vstopimo v svet drugega. Kultura sre膷anja se hrani s temi gestami, ki nas zbli啪ujejo. Sre膷ati se ni vedno lahko. Evangelist ugotavlja, da so povabljeni opazovali Jezusa. Na splo拧no so ga z dolo膷enim nezaupanjem gledali najbolj strogi razlagalci izro膷ila. Kljub temu do sre膷anja pride, ker se Jezus resni膷no pribli啪a, ne ostane zunaj situacije. V resnici postane gost, s spo拧tovanjem in pristnostjo. Odpove se tistim dobrim navadam, ki so zgolj formalnost za izogibanje vzajemni vpletenosti. Tako v svojem lastnem slogu s prispodobo opi拧e, kar vidi in tiste, ki ga opazujejo, povabi k razmisleku. Dejansko je opazil, da obstaja tekma za prva mesta. To se dogaja tudi danes, ne v dru啪ini, ampak ob prilo啪nostih, ko je pomembno »biti opa啪en«; tedaj se biti skupaj spremeni v tekmovanje.

Sestre in bratje, na Gospodov dan sedeti skupaj pri evharisti膷ni mizi tudi za nas pomeni, da Jezusu pustimo besedo. Z veseljem postane na拧 gost in nas lahko opi拧e, kakor nas vidi. Zelo pomembno je, da se vidimo skozi njegove o膷i: da ponovno premislimo, kako 啪ivljenje pogosto zo啪imo na tekmo, kako postanemo vznemirjeni, da bi dosegli priznanje, kako se brez potrebe primerjamo drug z drugim. Ustavimo se za razmislek, pustimo se pretresti Besedi, ki postavi pod vpra拧aj prioritete, ki zaposlujejo na拧a srca: to je izku拧nja svobode. Jezus nas kli膷e k svobodi.

V evangeliju uporabi besedo »poni啪nost« za opis popolne oblike svobode (prim. Lk 14,11). Poni啪nost je namre膷 svoboda od samega sebe. Rodi se takrat, ko Bo啪je kraljestvo in njegova pravi膷nost v resnici pritegneta na拧e zanimanje in si lahko dovolimo, da pogledamo dale膷: ne na konico prstov na nogi, ampak dale膷! Na splo拧no se zdi, da kdor se povi拧uje, ni na拧el ni膷 zanimivej拧ega od samega sebe, v bistvu pa je sam v sebi zelo negotov. Kdor pa je razumel, da je tako dragocen v Bo啪jih o膷eh, kdor globoko 膷uti, da je sin ali h膷i Boga, ima ve膷je stvari, s katerimi se povi拧uje, in ima dostojanstvo, ki sije samo od sebe. Stopi v ospredje, brez naporov in brez strategij zavzame prvo mesto, ko se nau膷i slu啪iti, namesto da bi se okori拧膷al s polo啪ajem.

Predragi, prosimo danes, da bi bila Cerkev za vse 拧ola poni啪nosti, se pravi tista hi拧a, v kateri smo vedno dobrodo拧li, kjer mest ni treba dose膷i, kjer Jezus 拧e vedno lahko spregovori in nas vzgaja v svoji poni啪nosti in svoji svobodi. Marija, h kateri bomo sedaj zmolili, je v resnici Mati tega doma.