Pape? Leon XIV.: Jezus uporabi besedo ?poni?nost? za opis popolne oblike svobode
Leon XIV.
Imeti goste ?iri prostor srca, biti v gosteh pa zahteva poni?nost, da vstopimo v svet drugega. Kultura sre?anja se hrani s temi gestami, ki nas zbli?ujejo. Sre?ati se ni vedno lahko. Evangelist ugotavlja, da so povabljeni opazovali Jezusa. Na splo?no so ga z dolo?enim nezaupanjem gledali najbolj strogi razlagalci izro?ila. Kljub temu do sre?anja pride, ker se Jezus resni?no pribli?a, ne ostane zunaj situacije. V resnici postane gost, s spo?tovanjem in pristnostjo. Odpove se tistim dobrim navadam, ki so zgolj formalnost za izogibanje vzajemni vpletenosti. Tako v svojem lastnem slogu s prispodobo opi?e, kar vidi in tiste, ki ga opazujejo, povabi k razmisleku. Dejansko je opazil, da obstaja tekma za prva mesta. To se dogaja tudi danes, ne v dru?ini, ampak ob prilo?nostih, ko je pomembno »biti opa?en«; tedaj se biti skupaj spremeni v tekmovanje.
Sestre in bratje, na Gospodov dan sedeti skupaj pri evharisti?ni mizi tudi za nas pomeni, da Jezusu pustimo besedo. Z veseljem postane na? gost in nas lahko opi?e, kakor nas vidi. Zelo pomembno je, da se vidimo skozi njegove o?i: da ponovno premislimo, kako ?ivljenje pogosto zo?imo na tekmo, kako postanemo vznemirjeni, da bi dosegli priznanje, kako se brez potrebe primerjamo drug z drugim. Ustavimo se za razmislek, pustimo se pretresti Besedi, ki postavi pod vpra?aj prioritete, ki zaposlujejo na?a srca: to je izku?nja svobode. Jezus nas kli?e k svobodi.
V evangeliju uporabi besedo »poni?nost« za opis popolne oblike svobode (prim. Lk 14,11). Poni?nost je namre? svoboda od samega sebe. Rodi se takrat, ko Bo?je kraljestvo in njegova pravi?nost v resnici pritegneta na?e zanimanje in si lahko dovolimo, da pogledamo dale?: ne na konico prstov na nogi, ampak dale?! Na splo?no se zdi, da kdor se povi?uje, ni na?el ni? zanimivej?ega od samega sebe, v bistvu pa je sam v sebi zelo negotov. Kdor pa je razumel, da je tako dragocen v Bo?jih o?eh, kdor globoko ?uti, da je sin ali h?i Boga, ima ve?je stvari, s katerimi se povi?uje, in ima dostojanstvo, ki sije samo od sebe. Stopi v ospredje, brez naporov in brez strategij zavzame prvo mesto, ko se nau?i slu?iti, namesto da bi se okori??al s polo?ajem.
Predragi, prosimo danes, da bi bila Cerkev za vse ?ola poni?nosti, se pravi tista hi?a, v kateri smo vedno dobrodo?li, kjer mest ni treba dose?i, kjer Jezus ?e vedno lahko spregovori in nas vzgaja v svoji poni?nosti in svoji svobodi. Marija, h kateri bomo sedaj zmolili, je v resnici Mati tega doma.