MAP

Sveti oče: Razvoj UI mora biti povezan s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot

ʲž v sporočilu udeležencem vrha »AI for Good Summit 2025« izpostavlja, da digitalna revolucija zahteva odgovornost in preudarnost. Razvoj umetne inteligence mora biti povezan s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot, sposobnostjo presojanja s čisto vestjo ter večjo človeško odgovornostjo. V središču naj je človeška oseba in ne zgolj merila koristnosti ali učinkovitosti.

Vrh o umetni inteligenci in njenem prispevku k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev »AI for Good Summit 2025« poteka v Ženevi od 8. do 11. julija 2025. Organizira ga Mednarodna telekomunikacijska zveza (International Telecommunication Union) v sodelovanju z nekaterimi agencijami Združenih narodov, sogostiteljica pa je švicarska vlada.

Na udeležence se v imenu papeža Leona XIV. obrača državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki izpostavi pomembnost »njihovega dela in nenehnega prizadevanja za globalno sodelovanje, da bi ljudem po vsem svetu zagotovili ugodnosti komunikacijskih tehnologij«. »Povezovanje človeške družine prek telegrafa, radia, telefona, digitalnih in vesoljskih komunikacij predstavlja izziv, zlasti na podeželju in območjih z nizkimi dohodki, kjer približno 2,6 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do komunikacijskih tehnologij.«

»Človeštvo je na razpotju, saj se sooča z ogromnim potencialom digitalne revolucije, ki jo narekuje umetna inteligenca. Vpliv te revolucije je daljnosežen in spreminja področja, kot so izobraževanje, delo, umetnost, zdravstvo, upravljanje, vojska in komunikacija. Ta epohalna preobrazba zahteva odgovornost in preudarnost, da bi zagotovili, da se umetna inteligenca razvija in uporablja za skupno dobro, gradi mostove dialoga in spodbuja bratstvo ter zagotavlja, da služi interesom človeštva kot celote,« je izpostavljeno v sporočilu.

»Ker se je umetna inteligenca sposobna avtonomno prilagajati številnim situacijam s sprejemanjem povsem tehničnih algoritemskih odločitev, je ključnega pomena razmisliti o njenih antropoloških in etičnih posledicah, vrednotah, ki so na kocki, ter dolžnostih in normativnih okvirih, ki so potrebni za zaščito teh vrednot. Čeprav lahko umetna inteligenca simulira vidike človeškega razmišljanja in opravlja specifične naloge z neverjetno hitrostjo in učinkovitostjo, pa ne more posnemati moralnega razločevanja ali zmožnosti za oblikovanje pristnih odnosov. Zato mora razvoj takšnih dosežkov hoditi z roko v roki s spoštovanjem človeških in družbenih vrednot, sposobnostjo presojanja s čisto vestjo ter rastjo človeške odgovornosti. Ni naključje, da je ta doba korenitih inovacij spodbudila k razmisleku o tem, kaj pomeni biti človek, in o vlogi človeštva v svetu.«

Poudarjeno je, da čeprav se odgovornost za etično uporabo sistemov umetne inteligence začne pri tistih, ki jih razvijajo, upravljajo in nadzirajo, pa so odgovorni tudi tisti, ki jih uporabljajo. »Umetna inteligenza torej zahteva ustrezno etično upravljanje in regulativne okvire, ki so osredotočeni na človeško osebo in ki presegajo zgolj kriterije koristnosti ali učinkovitosti. Navsezadnje ne smemo nikoli izgubiti izpred oči skupnega cilja, da prispevamo k “tranquillitas ordini” – mirnosti reda, kot je rekel sveti Avguštin (De Civitate Dei), in gojimo bolj človeško ureditev socialnih odnosov ter mirne in pravične družbe, ki so v službi celostnega človeškega razvoja in dobrega človeške družine.«

Kardinal Parolin ob koncu sporočila v imenu papeža Leona XIV. zbrane na vrhu v Ženevi spodbuja k »iskanju etične jasnosti in vzpostavitvi usklajenega lokalnega in globalnega upravljanja umetne inteligence, ki bo temeljilo na skupnem priznavanju neodtujljivega dostojanstva in temeljnih svoboščin vsake človeške osebe«. Sklene z zagotovilom papeževe molitve pri prizadevanju za skupno dobro.

četrtek, 10. julij 2025, 15:45