MAP

Razdeljevanje hrane v Palestini Razdeljevanje hrane v Palestini  (AFP or licensors)

ʲž Leon XIV.: Lakote se ne sme uporabljati kot vojno orožje

Sveti oče je udeležencem 44. zasedanja Konference Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki poteka v Rimu od 28. junija do 4. julija 2025, poslal sporočilo. V njem je obsodil uporabo lakote kot vojno orožje ter dejstvo, da se vlaga sredstva v proizvodnjo orožja namesto v izkoreninjenje revščine.

Vatican News

ʲž se uvodoma zahvali za možnost, da se lahko prvič obrne na FAO, ki letos obhaja 80-letnico delovanja, ter »za delo, ki ga ta Organizacija opravlja vsak dan v iskanju ustreznih odgovorov na problem prehranske nepreskrbljenosti in podhranjenosti, ki še naprej predstavlja enega največjih izzivov našega časa«.

Cilj Agende 2030 o ničelni stopnji lakote ne bo dosežen

Cerkev po besedah svetega očeta »podpira vse pobude, katerih cilj je končati škandal svetovne lakote«. Kakor pripovedujejo evangeliji, je tudi Jezus »ob pogledu na veliko množico, ki se mu je približala, da bi poslušala njegovo besedo, najprej poskrbel za to, da bi ji dal jesti in zato je svojim učencem naročil, naj se lotijo tega problema in obilno blagoslovil njihova prizadevanja (prim. Jn 6,1-13). Vendar pa ko beremo pripoved o dogodku, ki ga običajno imenujemo "pomnožitev kruha" (prim. Mt 14,13-21; Mk 6,30-44; Lk 9,12-17; Jn 6,1-13), ugotovimo, da je bil resnični Kristusov čudež v tem, da je jasno pokazal, da je ključ za premagovanje lakote bolj v delitvi kot v pohlepnem kopičenju. Na to smo danes morda pozabili, saj se kljub pomembnim ukrepom svetovna prehranska varnost še naprej slabša, zaradi česar je vse manj verjetno, da bo cilj Agende 2030 o ničelni stopnji lakote dosežen. To pomeni, da smo daleč od izpolnitve mandata, zaradi katerega je bila leta 1945 ustanovljena ta medvladna ustanova,« spomni papež ter poudari še en vidik: »Stalna tragedija razširjene lakote in podhranjenosti, ki je danes še vedno prisotna v številnih državah, je še bolj žalostna in sramotna, če se zavedamo, da kljub temu, da je zemlja sposobna pridelati dovolj hrane za vse ljudi, in kljub mednarodnim zavezam o prehranski varnosti, veliko revnih na svetu žal še vedno ostaja brez vsakdanjega kruha.«

Lakota kot vojno orožje

»Po drugi strani smo danes žal priča krivični uporabi lakote kot vojno orožje. Stradanje prebivalstva je zelo poceni način za vojskovanje. Zato so danes, ko se v večini spopadov ne borijo redne vojske, temveč skupine oboroženih civilistov s skromnimi viri, požiganje zemlje, kraja živine ter preprečevanje pomoči taktike, ki jih vse pogosteje uporabljajo tisti, ki želijo nadzorovati celotno nezaščiteno prebivalstvo. Tako so v tovrstnih spopadih prve vojaške tarče omrežja za oskrbo z vodo in komunikacijske poti. Kmetje v okoljih, ki jih ogroža nasilje, ne morejo prodajati svojih pridelkov, zato inflacija skokovito naraste. Zaradi tega veliko število ljudi podleže šibi lakote in umre; obremenilna okoliščina pri tem pa je dejstvo, da medtem ko civilisti hirajo zaradi bede, politični voditelji bogatijo zaradi korupcije in nekaznovanosti. Čas je torej, da svet sprejme jasne, prepoznavne in skupne meje za sankcioniranje teh kršitev ter pregon storilcev.«

Nujno je potrebno preiti od besed k dejanjem

V nadaljevanju sporočila papež Leon XIV. spomni, da odlašanje iskanja rešitev za omenjeno situacijo ne bo v pomoč, ampak se bodo skrbi in pomanjkanja pomoči potrebnih še naprej kopičile, zaradi česar bo pot še težja in bolj zapletena. Zato je »nujno preiti od besed k dejanjem in v središče postaviti učinkovite ukrepe, ki bodo tem ljudem omogočili, da na svojo sedanjost in prihodnost gledajo z zaupanjem in vedrino, ter tako končati obdobje sloganov in zavajajočih obljub. Pri tem ne smemo pozabiti, da bomo morali prej ali slej dati odgovor prihodnjim generacijam, ki bodo prejele dediščino krivic in neenakosti, če zdaj ne bomo ravnali razsodno.«

Dialog, v katerem se govori in posluša

»Politične krize, oboroženi spopadi in ekonomske zmede imajo ključno vlogo pri poglabljanju prehranske krize, ovirajo humanitarno pomoč in spodkopavajo lokalno kmetijsko proizvodnjo. Na ta način ne onemogočajo le dostopa do hrane, temveč tudi pravico do dostojnega življenja in priložnosti. Usodna napaka bi bila, če ne bi zacelili ran in razpok, ki so nastale zaradi dolgoletne sebičnosti in površnosti. Poleg tega brez miru in stabilnosti ne bo mogoče zagotoviti odpornih agroživilskih sistemov ter zdrave, dostopne in trajnostne hrane za vse. Zato je potreben dialog, v katerem vpletene strani niso pripravljene samo govoriti, ampak tudi poslušati druga drugo, razumeti druga drugo in delovati skupaj. Ne bo manjkalo ovir, vendar so lahko rezultati z občutkom za človečnost in bratstvo le pozitivni.«

Prehranski sistemi in podnebne spremembe

»Prehranski sistemi imajo velik vpliv na podnebne spremembe in obratno,« spomni sveti oče ter izpostavi, da je potrebno odpraviti socialno nepravičnost, ki jo povzročajo naravne nesreče in izguba biotske raznovrstnosti, »da bi dosegli pravičen ekološki prehod, ki bo v središče postavil okolje in ljudi. Da bi zaščitili ekosisteme in manj privilegirane skupnosti, med katerimi so tudi domorodna ljudstva, je potrebna mobilizacija sredstev vlad, javnih in zasebnih subjektov ter nacionalnih in lokalnih organov, da bi sprejeli strategije, ki dajejo prednost obnovi biotske raznovrstnosti in bogastva tal. Brez odločnega in usklajenega podnebnega ukrepanja ne bo mogoče zagotoviti agroživilskih sistemov, ki bodo lahko nahranili naraščajoče svetovno prebivalstvo. Proizvodnja hrane ni dovolj, pomembno je tudi poskrbeti, da so prehranski sistemi trajnostni ter nudijo zdravo in dostopno prehrano za vse. Zato je treba ponovno premisliti in prenoviti naše prehranske sisteme z vidika solidarnosti, premagati logiko nebrzdanega izkoriščanja stvarstva in bolje usmeriti našo zavezanost k obdelovanju in skrbi za okolje in njegove vire, da bi zagotovili prehransko varnost in se približali zadostni in zdravi prehrani za vse.«

Postati obrtniki miru in delati za skupno dobro

V zadnjem delu sporočila papež Leon XIV. spomni, da smo trenutno »zaradi nenehnih kriz in konfliktov priča veliki polarizaciji mednarodnih odnosov. Inovativna finančna in tehnološka sredstva za izkoreninjenje revščine in lakote v svetu se preusmerjajo v proizvodnjo in trgovino z orožjem. Na ta način se spodbujajo vprašljive ideologije, hkrati pa se ohlajajo medčloveški odnosi, kar razvrednoti občestvo ter odtujuje bratstvo in družbeno prijateljstvo.

Še nikoli ni bilo tako nujno, da postanemo obrtniki miru in tako delamo za skupno dobro, saj to koristi vsem in ne le peščici, ki je med drugim vedno ista. Da bi zagotovili mir in razvoj, razumljen kot izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva, ki trpi zaradi lakote, vojn in revščine, so potrebni konkretni ukrepe, ki temeljijo na resnih in daljnovidnih pristopih. Zato je treba pustiti ob strani sterilne retorike, da bi s trdno politično voljo, kot je dejal papež Frančišek, poravnali "razlike, da bi spodbudili ozračje medsebojnega sodelovanja in zaupanja za zadovoljevanje skupnih potreb"« (Govor članom diplomatskega zbora, akreditiranim pri Svetem sedežu, 9. januar 2023).

Sveti sedež vedno v službi sožitja med narodi

ʲž Leon XIV. ob tem zagotovi, da bo pri uresničevanju tega plemenitega cilja »Sveti sedež vedno v službi sožitja med narodi in se ne bo naveličal sodelovati za skupno dobro družine narodov; pri tem bo še posebej upošteval tiste ljudi, ki so najbolj preizkušani, ki trpijo lakoto in žejo ter tudi tiste oddaljene regije, ki se ne uspejo dvigniti iz pobitosti zaradi ravnodušnosti tistih, ki bi morali v svojem življenju nenehno živeti solidarnost. S tem upanjem in v vlogi glasnika vseh tistih na svetu, ki se čutijo razdejani zaradi pomanjkanja, prosim vsemogočnega Boga, naj bo vaše delo polno sadov ter naj koristi najšibkejšim in celotnemu človeštvu,« sklene papež sporočilo Konferenci Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

torek, 1. julij 2025, 15:45