杏MAP导航

I??i

Razdeljevanje hrane v Palestini Razdeljevanje hrane v Palestini  (AFP or licensors)

Pape? Leon XIV.: Lakote se ne sme uporabljati kot vojno oro?je

Sveti o?e je udele?encem 44. zasedanja Konference Organizacije zdru?enih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki poteka v Rimu od 28. junija do 4. julija 2025, poslal sporo?ilo. V njem je obsodil uporabo lakote kot vojno oro?je ter dejstvo, da se vlaga sredstva v proizvodnjo oro?ja namesto v izkoreninjenje rev??ine.

Vatican News

Pape? se uvodoma zahvali za mo?nost, da se lahko prvi? obrne na FAO, ki letos obhaja 80-letnico delovanja, ter »za delo, ki ga ta Organizacija opravlja vsak dan v iskanju ustreznih odgovorov na problem prehranske nepreskrbljenosti in podhranjenosti, ki ?e naprej predstavlja enega najve?jih izzivov na?ega ?asa«.

Cilj Agende 2030 o ni?elni stopnji lakote ne bo dose?en

Cerkev po besedah svetega o?eta »podpira vse pobude, katerih cilj je kon?ati ?kandal svetovne lakote«. Kakor pripovedujejo evangeliji, je tudi Jezus »ob pogledu na veliko mno?ico, ki se mu je pribli?ala, da bi poslu?ala njegovo besedo, najprej poskrbel za to, da bi ji dal jesti in zato je svojim u?encem naro?il, naj se lotijo tega problema in obilno blagoslovil njihova prizadevanja (prim. Jn 6,1-13). Vendar pa ko beremo pripoved o dogodku, ki ga obi?ajno imenujemo "pomno?itev kruha" (prim. Mt 14,13-21; Mk 6,30-44; Lk 9,12-17; Jn 6,1-13), ugotovimo, da je bil resni?ni Kristusov ?ude? v tem, da je jasno pokazal, da je klju? za premagovanje lakote bolj v delitvi kot v pohlepnem kopi?enju. Na to smo danes morda pozabili, saj se kljub pomembnim ukrepom svetovna prehranska varnost ?e naprej slab?a, zaradi ?esar je vse manj verjetno, da bo cilj Agende 2030 o ni?elni stopnji lakote dose?en. To pomeni, da smo dale? od izpolnitve mandata, zaradi katerega je bila leta 1945 ustanovljena ta medvladna ustanova,« spomni pape? ter poudari ?e en vidik: »Stalna tragedija raz?irjene lakote in podhranjenosti, ki je danes ?e vedno prisotna v ?tevilnih dr?avah, je ?e bolj ?alostna in sramotna, ?e se zavedamo, da kljub temu, da je zemlja sposobna pridelati dovolj hrane za vse ljudi, in kljub mednarodnim zavezam o prehranski varnosti, veliko revnih na svetu ?al ?e vedno ostaja brez vsakdanjega kruha.«

Lakota kot vojno oro?je

»Po drugi strani smo danes ?al pri?a krivi?ni uporabi lakote kot vojno oro?je. Stradanje prebivalstva je zelo poceni na?in za vojskovanje. Zato so danes, ko se v ve?ini spopadov ne borijo redne vojske, temve? skupine oboro?enih civilistov s skromnimi viri, po?iganje zemlje, kraja ?ivine ter prepre?evanje pomo?i taktike, ki jih vse pogosteje uporabljajo tisti, ki ?elijo nadzorovati celotno neza??iteno prebivalstvo. Tako so v tovrstnih spopadih prve voja?ke tar?e omre?ja za oskrbo z vodo in komunikacijske poti. Kmetje v okoljih, ki jih ogro?a nasilje, ne morejo prodajati svojih pridelkov, zato inflacija skokovito naraste. Zaradi tega veliko ?tevilo ljudi podle?e ?ibi lakote in umre; obremenilna okoli??ina pri tem pa je dejstvo, da medtem ko civilisti hirajo zaradi bede, politi?ni voditelji bogatijo zaradi korupcije in nekaznovanosti. ?as je torej, da svet sprejme jasne, prepoznavne in skupne meje za sankcioniranje teh kr?itev ter pregon storilcev.«

Nujno je potrebno preiti od besed k dejanjem

V nadaljevanju sporo?ila pape? Leon XIV. spomni, da odla?anje iskanja re?itev za omenjeno situacijo ne bo v pomo?, ampak se bodo skrbi in pomanjkanja pomo?i potrebnih ?e naprej kopi?ile, zaradi ?esar bo pot ?e te?ja in bolj zapletena. Zato je »nujno preiti od besed k dejanjem in v sredi??e postaviti u?inkovite ukrepe, ki bodo tem ljudem omogo?ili, da na svojo sedanjost in prihodnost gledajo z zaupanjem in vedrino, ter tako kon?ati obdobje sloganov in zavajajo?ih obljub. Pri tem ne smemo pozabiti, da bomo morali prej ali slej dati odgovor prihodnjim generacijam, ki bodo prejele dedi??ino krivic in neenakosti, ?e zdaj ne bomo ravnali razsodno.«

Dialog, v katerem se govori in poslu?a

»Politi?ne krize, oboro?eni spopadi in ekonomske zmede imajo klju?no vlogo pri poglabljanju prehranske krize, ovirajo humanitarno pomo? in spodkopavajo lokalno kmetijsko proizvodnjo. Na ta na?in ne onemogo?ajo le dostopa do hrane, temve? tudi pravico do dostojnega ?ivljenja in prilo?nosti. Usodna napaka bi bila, ?e ne bi zacelili ran in razpok, ki so nastale zaradi dolgoletne sebi?nosti in povr?nosti. Poleg tega brez miru in stabilnosti ne bo mogo?e zagotoviti odpornih agro?ivilskih sistemov ter zdrave, dostopne in trajnostne hrane za vse. Zato je potreben dialog, v katerem vpletene strani niso pripravljene samo govoriti, ampak tudi poslu?ati druga drugo, razumeti druga drugo in delovati skupaj. Ne bo manjkalo ovir, vendar so lahko rezultati z ob?utkom za ?love?nost in bratstvo le pozitivni.«

Prehranski sistemi in podnebne spremembe

»Prehranski sistemi imajo velik vpliv na podnebne spremembe in obratno,« spomni sveti o?e ter izpostavi, da je potrebno odpraviti socialno nepravi?nost, ki jo povzro?ajo naravne nesre?e in izguba biotske raznovrstnosti, »da bi dosegli pravi?en ekolo?ki prehod, ki bo v sredi??e postavil okolje in ljudi. Da bi za??itili ekosisteme in manj privilegirane skupnosti, med katerimi so tudi domorodna ljudstva, je potrebna mobilizacija sredstev vlad, javnih in zasebnih subjektov ter nacionalnih in lokalnih organov, da bi sprejeli strategije, ki dajejo prednost obnovi biotske raznovrstnosti in bogastva tal. Brez odlo?nega in usklajenega podnebnega ukrepanja ne bo mogo?e zagotoviti agro?ivilskih sistemov, ki bodo lahko nahranili nara??ajo?e svetovno prebivalstvo. Proizvodnja hrane ni dovolj, pomembno je tudi poskrbeti, da so prehranski sistemi trajnostni ter nudijo zdravo in dostopno prehrano za vse. Zato je treba ponovno premisliti in prenoviti na?e prehranske sisteme z vidika solidarnosti, premagati logiko nebrzdanega izkori??anja stvarstva in bolje usmeriti na?o zavezanost k obdelovanju in skrbi za okolje in njegove vire, da bi zagotovili prehransko varnost in se pribli?ali zadostni in zdravi prehrani za vse.«

Postati obrtniki miru in delati za skupno dobro

V zadnjem delu sporo?ila pape? Leon XIV. spomni, da smo trenutno »zaradi nenehnih kriz in konfliktov pri?a veliki polarizaciji mednarodnih odnosov. Inovativna finan?na in tehnolo?ka sredstva za izkoreninjenje rev??ine in lakote v svetu se preusmerjajo v proizvodnjo in trgovino z oro?jem. Na ta na?in se spodbujajo vpra?ljive ideologije, hkrati pa se ohlajajo med?love?ki odnosi, kar razvrednoti ob?estvo ter odtujuje bratstvo in dru?beno prijateljstvo.

?e nikoli ni bilo tako nujno, da postanemo obrtniki miru in tako delamo za skupno dobro, saj to koristi vsem in ne le pe??ici, ki je med drugim vedno ista. Da bi zagotovili mir in razvoj, razumljen kot izbolj?anje ?ivljenjskih razmer prebivalstva, ki trpi zaradi lakote, vojn in rev??ine, so potrebni konkretni ukrepe, ki temeljijo na resnih in daljnovidnih pristopih. Zato je treba pustiti ob strani sterilne retorike, da bi s trdno politi?no voljo, kot je dejal pape? Fran?i?ek, poravnali "razlike, da bi spodbudili ozra?je medsebojnega sodelovanja in zaupanja za zadovoljevanje skupnih potreb"« (Govor ?lanom diplomatskega zbora, akreditiranim pri Svetem sede?u, 9. januar 2023).

Sveti sede? vedno v slu?bi so?itja med narodi

Pape? Leon XIV. ob tem zagotovi, da bo pri uresni?evanju tega plemenitega cilja »Sveti sede? vedno v slu?bi so?itja med narodi in se ne bo naveli?al sodelovati za skupno dobro dru?ine narodov; pri tem bo ?e posebej upo?teval tiste ljudi, ki so najbolj preizku?ani, ki trpijo lakoto in ?ejo ter tudi tiste oddaljene regije, ki se ne uspejo dvigniti iz pobitosti zaradi ravnodu?nosti tistih, ki bi morali v svojem ?ivljenju nenehno ?iveti solidarnost. S tem upanjem in v vlogi glasnika vseh tistih na svetu, ki se ?utijo razdejani zaradi pomanjkanja, prosim vsemogo?nega Boga, naj bo va?e delo polno sadov ter naj koristi naj?ibkej?im in celotnemu ?love?tvu,« sklene pape? sporo?ilo Konferenci Organizacije zdru?enih narodov za prehrano in kmetijstvo.

torek, 1. julij 2025, 15:45