杏MAP导航

Leon XIV.

Jezus po拧lje dvainsedemdeset u膷encev (v. 1). To simboli膷no 拧tevilo ka啪e, kako je upanje evangelija namenjeno vsem ljudstvom. Prav to je 拧irina Bo啪jega srca, njegova obilna 啪etev, to je delo, ki ga opravlja na svetu, da bi vse njegove otroke dosegla njegova ljubezen in jih re拧ila. Obenem pa Jezus pravi: »沤etev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda 啪etve, naj po拧lje delavce na svojo 啪etev« (v. 2).

Po eni strani je Bog kot sejalec velikodu拧no stopil v svet, da bi sejal in v 膷lovekovo srce in zgodovino polo啪il 啪eljo po neskon膷nem, po polnem 啪ivljenju, po zveli膷anju, ki bi ga osvobodilo. In tako je 啪etev obilna. Bo啪je kraljestvo kot seme vzklije v zemlji in dana拧nje 啪enske in mo拧ki, 膷etudi se zdi, da jih preplavlja toliko drugih stvari, 膷akajo na ve膷jo resnico, i拧膷ejo polnej拧i smisel svojega 啪ivljenja, 啪elijo si pravi膷nosti, v sebi nosijo hrepenenje po ve膷nem 啪ivljenju.

Po drugi strani pa je malo delavcev, ki gredo delat na njivo, ki jo je posejal Gospod, in ki so pred tem z Jezusovimi o膷mi sposobni prepoznati dobro 啪ito, pripravljeno za 啪etev (prim. Jn 4,35-38). Obstaja nekaj velikega, kar 啪eli Gospod storiti v na拧ih 啪ivljenjih in v zgodovini 膷love拧tva, vendar je malo tistih, ki se tega zavedajo, ki se zaustavijo, da bi sprejeli ta dar, da bi ga oznanjali in prina拧ali drugim.

Dragi bratje in sestre, Cerkev in svet ne potrebujeta ljudi, ki izpolnjujejo svoje verske dol啪nosti tako, da svojo vero ka啪ejo kot zunanjo etiketo. Namesto tega potrebujeta delavce, 啪eljne dela na misijonski njivi, zaljubljene u膷ence, ki pri膷ujejo o Bo啪jem kraljestvu, kjer koli so. Morda ne manjka 鈥歱rilo啪nostnih kristjanov鈥�, ki tu in tam dajo prostor kak拧nemu dobremu verskemu 膷ustvu ali se udele啪ijo kak拧nega dogodka. Toda malo je tistih, ki so pripravljeni vsak dan delati na Bo啪ji njivi in v svojih srcih gojiti seme evangelija, da bi ga nato vnesli v vsakdanje 啪ivljenje, v dru啪ino, na delovno mesto in 拧tudij, v razli膷na dru啪bena okolja in k tistim, ki so v stiski.

Za to ne potrebujemo preve膷 teoreti膷nih zamisli o pastoralnih konceptih, temve膷 moramo predvsem moliti k Gospodu 啪etve. Na prvem mestu je torej odnos z Gospodom, gojenje dialoga z njim. Potem nas bo On naredil za svoje delavce in nas poslal na njivo sveta kot pri膷e svojega kraljestva.

Prosimo Devico Marijo, ki je velikodu拧no ponudila svoj »tukaj sem« s sodelovanjem pri delu zveli膷anja, naj posreduje za nas in nas spremlja na poti hoje za Gospodom, da bomo tudi mi postali veseli delavci Bo啪jega kraljestva.