杏MAP导航

Paolo Ondarza 鈥� Vatikan

Na ru拧evinah Domicijanove vile

Apostolska pala膷a v Castel Gandolfu stoji na kraju, kjer je bilo neko膷 legendarno mesto Alba Longa, v katerem naj bi se rodila dvoj膷ka Romul in Rem, ustanovitelja Rima. Okoli leta 1000 si je dru啪ina Gandolfi iz Genove prilastila omenjeno ozemlje ter na njem zgradila grad, in sicer na ostankih razko拧ne rimske vile cesarja Domicijana (81-96 po Kr.) Albanum Domitiani. Leta 1279 je veleposestvo pre拧lo v last dru啪ine Savelli. Zaradi velikih dolgov ji je bil odvzet in je leta 1604 postal del neodtujljive dedi拧膷ine Cerkve. Tri leta kasneje je pape啪 Pavel V. poskrbel, da je kraj dobil pitno vodo.

Pogled na jezero Albano

Urban VIII. prvi pape啪 za po膷itnicah v Castel Gandolfu

Prvi pape啪, ki je od拧el na po膷itnice v Castel Gandolfo, je bil Urban VIII. in sicer 10. maja leta 1626. Letopisi poro膷ajo, da so po son膷nem vzhodu njegov odhod iz Rima naznanili topovski streli. Tamkaj拧nji prebivalci so ga sprejeli z veselimi vzkliki, mednje pa se je redno vra膷al med letnim oddihom, kakor tudi ve膷ina njegovih naslednikov. 笔补辫别啪 Urban VIII. je grad spremenil v apostolsko pala膷o ter jo z dekretom dolo膷il za kraj, kjer naj bi pape啪i pre啪ivljali svoj dopust.

Spremembe skozi stoletja

Skozi stoletja so pape啪i rezidenco 拧irili in obogatili: Aleksander VII. z Berninijevim prispevkom, Klemen XIV. z nakupom bli啪nje Vile Cybo, Pavel V. pa z obnovo akvaduktov. Po letu 1870, ki zaznamuje konec Pape拧ke dr啪ave, je bilo to podro膷je 60 let zapu拧膷eno.

Vrtovi in astronomski observatorij

Zahvaljujo膷 Lateranskim sporazumom iz leta 1929 je Castel Gandolfo v poletnem 膷asu ponovno gostil pape啪e. Opravljena so bila obse啪na obnovitvena dela in vzpostavljene povezave med tremi parki: Mavrovim vrtom, Vilo Cybo in Vilo Barberini. Leta 1934 so zaradi svetlobne onesna啪enosti v Rimu v Castel Gandolfo preselili tudi vatikanski astronomski observatorij, ki ga vodijo jezuiti.

Benedikt XVI. v Castel Gandolfu

Benedikt XVI. je bil zadnji pape啪, ki je stanoval v Castel Gandolfu, in sicer v tednih pred selitvijo v samostan Mater Ecclesiae v Vatikanu. Prebivalci tega kraja v bli啪ini Rima, ki so 啪e stoletja povezani s Petrovimi nasledniki, se veselijo, da imajo svetega o膷eta ponovno v svoji sredi. Leon XIV. se je pred v膷erajn拧njim odhodom v Castel Gandolfo tja odpravil 啪e dvakrat: 29. maja je obiskal Borgo Laudato si鈥� in apostolsko pala膷o, 3. julija pa si je ogledal potek del v Vili Barberini, ki je skupaj s poslopji in vrtovi namenjena njegovemu bivanju. Antiquarium, ki se je del muzeja in se nahaja v pritli膷ju tamkaj拧njih stavb, bo v tem 膷asu zaprt za javnost. Gre za prostore, ki hranijo dragocene arheolo拧ke najdbe, odkrite na tem obmo膷ju med letoma 1841 in 1931.

Trije obiski pape啪a Fran膷i拧ka in Borgo Laudato si鈥�

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je Castel Gandolfo obiskal trikrat, vendar tam nikoli ni bival. Prvi膷 se je tja odpravil 23. marca 2013, ko je Februarja 2023 je pape啪 Fran膷i拧ek ustanovil projekt Borgo Laudato si鈥�, ki naj bi prispeval k »razvoju ekolo拧ke vzgoje« zahvaljujo膷 »Centru za visoko拧olsko izobra啪evanje Laudato si鈥�«, katerega naloga je ozave拧膷anje o omenjenih vpra拧anjih. Borgo Laudato si鈥� obsega del podro膷ja pape拧kih vil in je namenjen izobra啪evalnim dejavnostim in celostni formaciji. S pomo膷jo vodilnih svetovnih strokovnjakov na podro膷ju botanike, biologije in celostne ekologije je za膷el podjetnikom in specialistom, 拧olarjem in 拧tudentom nuditi prilo啪nost za poglobitev vrednot na podlagi okro啪nice ter te膷aje za vrtnarje in vzdr啪evalce zelenih povr拧in. Projekt delovnega usposabljanja s podro膷ja celostne ekologije je namenjen tudi migrantom, nekdanjim zapornikom in odvisnikom, osebam s posebnimi potrebami ter 啪rtvam nasilja, da bi na拧li pot dostojanstva in vklju膷enosti v dru啪bo.

Zgodovina, predmeti posameznih pape啪ev

Osrednji del muzejskega kompleksa je apostolska pala膷a. V prvem nadstropju se nahaja galerija s portreti vseh pape啪ev od 16. stoletja do danes, v drugem nadstropju pa si obiskovalci lahko ogledajo prostore, kjer je potekalo vsakdanje 啪ivljenje pape啪ev. Med njimi je zasebna kapela s kopijo slike Marije iz 膶enstohove, kjer sta skupaj molila novoizvoljeni pape啪 Fran膷i拧ek in njegov predhodnik, zaslu啪ni pape啪 Benedikt XVI. Razstavljena so tudi liturgi膷na obla膷ila ter dragoceni predmeti posameznih Petrovih naslednikov. Med njimi so nosilnica Pija IX., pape拧ki stol, ki je bil kar osemdeset let v konzistorni dvorani, uniforme uslu啪bencev pape拧kega dvora ter liturgi膷na obla膷ila pape啪a Pavla V. Na ogled je tudi avtomobil, s katerim je v Castel Gandolfo prihajal Janez Pavel II.

V pape啪evi spalnici se je rodilo 36 otrok

Od 10. februarja lani je v apostolski pala膷i na ogled pomenljiva razstava »Castel Gandolfo 1944«. Prikazuje »dolgo zimo« leta 1944, ko je pape拧ka letna rezidenca z vilami gostila 12.000 ljudi, ki so be啪ali pred vojno in bombardiranji, v katerih je umrlo ve膷 kot 500 ljudi. Pri膷uje o gore膷nosti, duhu in skrbi pape啪a Pija XII. za vse ljudi, ne glede na spol, vero ali politi膷no prepri膷anje. Pape拧ka rezidenca se je takrat spremenila tudi v improvizirano bolni拧nico za zdravljenje ranjencev: Pij XII. je osebju naro膷il, da mora dati na razpolago beguncem tudi najbolj zasebne sobe in njegovo stanovanje. V pape啪evi spalnici se je v tistih mesecih rodilo kar 36 otrok, med njimi sta bila tudi dvoj膷ka, ki so ju star拧i v spomin na pape啪a poimenovali Eugenio Pio in Pio Eugenio.

Spremembe za obiskovalce

Tudi v 膷asu bivanja pape啪a Leona XIV. v Castel Gandolfu si bo mogo膷e ogledati tamkaj拧njo apostolsko pala膷o, vendar z nekaj spremembami v urniku: zlasti ob nedeljah, ko se bodo verniki zbrali na Trgu svobode za opoldansko molitev s svetim o膷etom, oziroma glede na pape啪eve javne dejavnosti. Poleg ogleda Mavrovega in Skrivnega vrta bo obiskovalcem omogo膷en dostop do nekaterih predelov, ki so obi膷ajno zaprti za javnost in pripovedujejo o zasebnem 啪ivljenju pape啪ev: od kapelice Urbana VIII. do biljardne sobe ter glasbene sobe. Vatikanski astronomski observatorij pa bo v 膷asu pape啪evega bivanja v Castel Gandolfu zaprt za javnost.

笔补辫别啪 Leon XIV. bo bival v Vili Barberini

Za razliko od svojih predhodnikov pape啪 Leon XIV. torej ne bo stanoval v apostolski pala膷i, ampak v Vili Barberini, ki je imela do zdaj s svojim prostranim zemlji拧膷em funkcijo parka. Prvotno je 拧lo za majhno pala膷o, ki jo je v 17. stoletju zgradil Scipione Visconti. Leta 1630 jo je kupil Taddeo Barberini, ne膷ak Urbana VIII., ki je zgradbo pove膷al in preuredil vrt ter ga obogatil z olj膷nimi nasadi, sadovnjaki, 啪ivimi mejami in tlakovano sprehajalno potjo.