杏MAP导航

Vatican News

Pape? storil vse, da bi pomagal ?rtvam

Razstava prikazuje »dolgo zimo« leta 1944, ko je pape?ka letna rezidenca z vilami gostila 12.000 ljudi, ki so be?ali pred vojno in bombardiranji. Pri?uje o pape?evi gore?nosti, duhu in skrbi za vse ljudi, ne glede na spol, vero ali politi?no prepri?anje. Eden izmed govornikov na slovesnosti ob odprtju je bil kardinal Vergez Alzaga, predsednik governatorata Dr?ave mesta Vatikan. Po njegovih besedah je tedaj sveti o?e storil vse, da bi pomagal ?rtvam. Na njegovo pobudo so namre? »pape?ke vile 25. januarja 1944 odprle svoja vrata« ter nudile zato?i??e in zavetje vsem, ki so ga iskali »pod za??itnim krilom Svetega sede?a, ki je veljalo za nedotakljivo«.

Mesto beguncev

Kljub temu pa se je zgodilo nekaj nepredstavljivega in to upanje se je razblinilo ?e ?ez petnajst dni. Bombe so namre? zadele tudi eksteritorialno ozemlje, ki je do tedaj veljalo za najvarnej?i kraj in se je zato v nekaj dneh na ?eljo pape?a Pija XII. spremenilo v »mesto beguncev«. Nastanjeni so bili v sobah, salonih, na stopni??ih, v ?otorih in barakah, ki so jih postavili med fontanami ter vrtnicami v razko?nih vrtovih. Vse to je bilo mogo?e zaradi sodelovanja med msgr. Montinijem, bodo?im pape?em Pavlom VI., in direktorjem pape?kih vil Emiliem Bonomellijem.

Od zavetja upanja do kraja bole?ine

Kot je pojasnil kardinal Vergez Alzaga, se je 10. februarja 1944 okoli 9.15 »zavetje upanja spremenilo v kraj bole?ine«. Ameri?ka letala so namre? odvrgla bombe na kolegij Propaganda Fide in Vilo Barberini. ?tevilo ?rtev ni bilo nikoli natan?no ugotovljeno, vendar se domneva, da je umrlo ve? kot 500 civilistov. Med njimi so bile celotne dru?ine, pa tudi redovniki in redovnice.
Ob tem je predsednik governatorata dodal, da vojna ne pozna meja in pravi?nosti ter spomnil na uni?enje samostanov klaris in bazilijank na ozemlju pape?kih vil, v katerem je ?ivljenje izgubilo 16 klavzurnih redovnic. Prav tako tragi?na je bila smrt mladega vatikanskega voznika Bovija, na katerega so konec maja streljali v la Storti, kamor je ?el po zaloge, potrebne za pape?ke vile.

Pape?eve sobe spremenjene v bolni?nico

Bombe pa niso ustavile pape?eve skrbi za poslednje in najranljivej?e. Pape?ka rezidenca se je spremenila v improvizirano bolni?nico za zdravljenje ranjencev: Pij XII. je osebju naro?il, da mora dati na razpolago beguncem tudi najbolj zasebne sobe in njegovo stanovanje. V pape?evi spalnici se je v tistih mesecih rodilo kar 36 otrok, med njimi sta bila tudi dvoj?ka, ki so ju star?i v spomin na pape?a poimenovali Eugenio Pio in Pio Eugenio.

Ljudje »brez imena«, nedol?ne ?rtve

Kustos razstave Luca Carboni iz Vatikanskega apostolskega arhiva se je na odprtju zaustavil ob fotografiji deklice z obvezano glavo, ki je umrla nekaj dni po tem, ko je bila fotografirana. Desetletja je ostala namenoma »brez imena«, tokrat pa je kustos povedal, da gre za ?tiriletno Fernando Scalchi. Hkrati je poudaril, da ?eli to razstavo posvetiti vsem ?rtvam »brez imena«, o katerih niti arhivi nimajo podatkov o rojstvu ali smrti, ter vsem malim »Fernandam« in nedol?nemu trpljenju, na katerega nima odgovorov.

Dramati?no leto, a tudi leto upanja

Na novinarski konferenci je spregovorila tudi Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev, ki je dejala, da je bilo leto 1944 dramati?no leto, a tudi leto upanja: »Na pape?evi postelji se je rodilo veliko otrok. Razstava prikazuje na tiso?e ljudi, ki so dobili zato?i??e, hrano in tola?bo na podro?ju, ki je z Lateranskimi sporazumi v vseh pogledih postalo ozemlje Svetega sede?a. Vatikan je bil med vojno nevtralen, vendar pa je sodele?il bole?ino in dramo tega obdobja«.

Exsul familia, magna karta Cerkve glede migrantov

Po tistih dramati?nih dneh, ko se je za?elo razseljevanje, je Pij XII. ustanovil Pape?ko komisijo za pomo? beguncem. Dobro znane so besede, ki jih je tedanji Petrov naslednik 12. marca 1944 namenil vojnim beguncem v Rimu. Na razstavi je mogo?e sli?ati tudi njihov zvo?ni posnetek in si ogledati besedilo z ro?no napisanimi popravki. Z enako skrbnostjo je pape? Pij XII. leta 1950, ko je bilo v Evropi pribli?no 12 milijonov razseljenih oseb, objavil tudi apostolsko konstitucijo Exsul familia o duhovni oskrbi migrantov. Po besedah kardinala Vergeza Alzage gre za »magno karto stali??a Cerkve o migracijah«, ob tem pa je prav tako spomnil na skrb pape?a Fran?i?ka za migrante: na njegova svarila, da je Sredozemsko morje postalo pokopali??e migrantov ter na nenehne pozive k miru v Ukrajini in na Bli?njem vzhodu.

Prisotni tudi nekateri pre?iveli iz leta 1944

Na odprtju razstave so bili prisotni tudi nekateri ljudje, ki so dogodke izpred 80 let do?iveli v prvi osebi. Spremljala sta jih generalna tajnica governatorata Dr?ave mesta Vatikan s. Raffaella Petrini in direktor pape?kih vil Andrea Tamburelli. Ob koncu odprtja je potekal vsakoletni pohod miru v spomin na ?rtve bombardiranja 10. februarja 1944.