Pape?ka poletna rezidenca v Castel Gandolfu: zgodovina, umetnost, zanimivosti
Paolo Ondarza – Vatikan
Na ru?evinah Domicijanove vile
Apostolska pala?a v Castel Gandolfu stoji na kraju, kjer je bilo neko? legendarno mesto Alba Longa, v katerem naj bi se rodila dvoj?ka Romul in Rem, ustanovitelja Rima. Okoli leta 1000 si je dru?ina Gandolfi iz Genove prilastila omenjeno ozemlje ter na njem zgradila grad, in sicer na ostankih razko?ne rimske vile cesarja Domicijana (81-96 po Kr.) Albanum Domitiani. Leta 1279 je veleposestvo pre?lo v last dru?ine Savelli. Zaradi velikih dolgov ji je bil odvzet in je leta 1604 postal del neodtujljive dedi??ine Cerkve. Tri leta kasneje je pape? Pavel V. poskrbel, da je kraj dobil pitno vodo.
Urban VIII. prvi pape? za po?itnicah v Castel Gandolfu
Prvi pape?, ki je od?el na po?itnice v Castel Gandolfo, je bil Urban VIII. in sicer 10. maja leta 1626. Letopisi poro?ajo, da so po son?nem vzhodu njegov odhod iz Rima naznanili topovski streli. Tamkaj?nji prebivalci so ga sprejeli z veselimi vzkliki, mednje pa se je redno vra?al med letnim oddihom, kakor tudi ve?ina njegovih naslednikov. Pape? Urban VIII. je grad spremenil v apostolsko pala?o ter jo z dekretom dolo?il za kraj, kjer naj bi pape?i pre?ivljali svoj dopust.
Spremembe skozi stoletja
Skozi stoletja so pape?i rezidenco ?irili in obogatili: Aleksander VII. z Berninijevim prispevkom, Klemen XIV. z nakupom bli?nje Vile Cybo, Pavel V. pa z obnovo akvaduktov. Po letu 1870, ki zaznamuje konec Pape?ke dr?ave, je bilo to podro?je 60 let zapu??eno.
Vrtovi in astronomski observatorij
Zahvaljujo? Lateranskim sporazumom iz leta 1929 je Castel Gandolfo v poletnem ?asu ponovno gostil pape?e. Opravljena so bila obse?na obnovitvena dela in vzpostavljene povezave med tremi parki: Mavrovim vrtom, Vilo Cybo in Vilo Barberini. Leta 1934 so zaradi svetlobne onesna?enosti v Rimu v Castel Gandolfo preselili tudi vatikanski astronomski observatorij, ki ga vodijo jezuiti.
Benedikt XVI. v Castel Gandolfu
Benedikt XVI. je bil zadnji pape?, ki je stanoval v Castel Gandolfu, in sicer v tednih pred selitvijo v samostan Mater Ecclesiae v Vatikanu. Prebivalci tega kraja v bli?ini Rima, ki so ?e stoletja povezani s Petrovimi nasledniki, se veselijo, da imajo svetega o?eta ponovno v svoji sredi. Leon XIV. se je pred v?erajn?njim odhodom v Castel Gandolfo tja odpravil ?e dvakrat: 29. maja je obiskal Borgo Laudato si’ in apostolsko pala?o, 3. julija pa si je ogledal potek del v Vili Barberini, ki je skupaj s poslopji in vrtovi namenjena njegovemu bivanju. Antiquarium, ki se je del muzeja in se nahaja v pritli?ju tamkaj?njih stavb, bo v tem ?asu zaprt za javnost. Gre za prostore, ki hranijo dragocene arheolo?ke najdbe, odkrite na tem obmo?ju med letoma 1841 in 1931.
Trije obiski pape?a Fran?i?ka in Borgo Laudato si’
Pape? Fran?i?ek je Castel Gandolfo obiskal trikrat, vendar tam nikoli ni bival. Prvi? se je tja odpravil 23. marca 2013, ko je Februarja 2023 je pape? Fran?i?ek ustanovil projekt Borgo Laudato si’, ki naj bi prispeval k »razvoju ekolo?ke vzgoje« zahvaljujo? »Centru za visoko?olsko izobra?evanje Laudato si’«, katerega naloga je ozave??anje o omenjenih vpra?anjih. Borgo Laudato si’ obsega del podro?ja pape?kih vil in je namenjen izobra?evalnim dejavnostim in celostni formaciji. S pomo?jo vodilnih svetovnih strokovnjakov na podro?ju botanike, biologije in celostne ekologije je za?el podjetnikom in specialistom, ?olarjem in ?tudentom nuditi prilo?nost za poglobitev vrednot na podlagi okro?nice ter te?aje za vrtnarje in vzdr?evalce zelenih povr?in. Projekt delovnega usposabljanja s podro?ja celostne ekologije je namenjen tudi migrantom, nekdanjim zapornikom in odvisnikom, osebam s posebnimi potrebami ter ?rtvam nasilja, da bi na?li pot dostojanstva in vklju?enosti v dru?bo.
Zgodovina, predmeti posameznih pape?ev
Osrednji del muzejskega kompleksa je apostolska pala?a. V prvem nadstropju se nahaja galerija s portreti vseh pape?ev od 16. stoletja do danes, v drugem nadstropju pa si obiskovalci lahko ogledajo prostore, kjer je potekalo vsakdanje ?ivljenje pape?ev. Med njimi je zasebna kapela s kopijo slike Marije iz ?enstohove, kjer sta skupaj molila novoizvoljeni pape? Fran?i?ek in njegov predhodnik, zaslu?ni pape? Benedikt XVI. Razstavljena so tudi liturgi?na obla?ila ter dragoceni predmeti posameznih Petrovih naslednikov. Med njimi so nosilnica Pija IX., pape?ki stol, ki je bil kar osemdeset let v konzistorni dvorani, uniforme uslu?bencev pape?kega dvora ter liturgi?na obla?ila pape?a Pavla V. Na ogled je tudi avtomobil, s katerim je v Castel Gandolfo prihajal Janez Pavel II.
V pape?evi spalnici se je rodilo 36 otrok
Od 10. februarja lani je v apostolski pala?i na ogled pomenljiva razstava »Castel Gandolfo 1944«. Prikazuje »dolgo zimo« leta 1944, ko je pape?ka letna rezidenca z vilami gostila 12.000 ljudi, ki so be?ali pred vojno in bombardiranji, v katerih je umrlo ve? kot 500 ljudi. Pri?uje o gore?nosti, duhu in skrbi pape?a Pija XII. za vse ljudi, ne glede na spol, vero ali politi?no prepri?anje. Pape?ka rezidenca se je takrat spremenila tudi v improvizirano bolni?nico za zdravljenje ranjencev: Pij XII. je osebju naro?il, da mora dati na razpolago beguncem tudi najbolj zasebne sobe in njegovo stanovanje. V pape?evi spalnici se je v tistih mesecih rodilo kar 36 otrok, med njimi sta bila tudi dvoj?ka, ki so ju star?i v spomin na pape?a poimenovali Eugenio Pio in Pio Eugenio.
Spremembe za obiskovalce
Tudi v ?asu bivanja pape?a Leona XIV. v Castel Gandolfu si bo mogo?e ogledati tamkaj?njo apostolsko pala?o, vendar z nekaj spremembami v urniku: zlasti ob nedeljah, ko se bodo verniki zbrali na Trgu svobode za opoldansko molitev s svetim o?etom, oziroma glede na pape?eve javne dejavnosti. Poleg ogleda Mavrovega in Skrivnega vrta bo obiskovalcem omogo?en dostop do nekaterih predelov, ki so obi?ajno zaprti za javnost in pripovedujejo o zasebnem ?ivljenju pape?ev: od kapelice Urbana VIII. do biljardne sobe ter glasbene sobe. Vatikanski astronomski observatorij pa bo v ?asu pape?evega bivanja v Castel Gandolfu zaprt za javnost.
Pape? Leon XIV. bo bival v Vili Barberini
Za razliko od svojih predhodnikov pape? Leon XIV. torej ne bo stanoval v apostolski pala?i, ampak v Vili Barberini, ki je imela do zdaj s svojim prostranim zemlji??em funkcijo parka. Prvotno je ?lo za majhno pala?o, ki jo je v 17. stoletju zgradil Scipione Visconti. Leta 1630 jo je kupil Taddeo Barberini, ne?ak Urbana VIII., ki je zgradbo pove?al in preuredil vrt ter ga obogatil z olj?nimi nasadi, sadovnjaki, ?ivimi mejami in tlakovano sprehajalno potjo.
