MAP

Sveti oče ob zgledu blaženega kard. Hossuja: Premagati sovraštvo z odpuščanjem

ʲž Leon XIV. se je v ponedeljek, 2. junija 2025, v Sikstinski kapeli udeležil spominske slovesnosti za blaženega kardinala Iulia Hossuja, grkokatoliškega škofa, ki je v času holokavsta na tisoče Judov rešil pred smrtjo ter umrl mučeniške smrti v času komunističnega preganjanja v Romuniji. Na njej so bili prisotni tudi predstavniki grkokatoliške Cerkve in oblasti iz Romunije ter Silviu Vexler, predsednik Zveze judovskih skupnosti v Romuniji.

Vatican News

Spomin na »preroka upanja«

Sveti oče je na začetku svojega govora dejal, da so z dogodkom, ki je potekal v jubilejnem letu upanja, obeležili spomin na »preroka upanja«, ki vabi, da bi »sovraštvo premagali z odpuščanjem«. Posebej pomenljivo je po njegovih besedah dejstvo, da je srečanje potekalo v Sikstinski kapeli: papež Pavel VI. je namreč 28. aprila 1969 Hossuja imenoval za kardinala in pectore, medtem ko je bil v zaporu, ker je ostal zvest rimski Cerkvi.

»Leto, ki je v teku, je posebno leto, posvečeno kardinalu Iuliu Hossuju, simbolu bratstva onkraj vseh etničnih ali verskih meja. Postopek njegovega priznanja za "pravičnega med narodi", ki se je začel leta 2022, temelji na njegovem pogumnem zavzemanju za podporo in reševanje Judov iz severne Transilvanije, ko so nacisti med letoma 1940 in 1944 izvajali tragični načrt njihove deportacije v koncentracijska taborišča.«

  (@Vatican Media)

Pred smrtjo rešil na tisoče Judov

Po papeževih besedah je blaženi Hossu kljub temu, da je bil v nevarnosti on in tudi grkokatoliška Cerkev, storil veliko za Jude, da ne bi bili deportirani. Spomladi leta 1944, ko so v mestu Cluj-Napoca in drugih mestih Transilvanije pripravljali njihovo getoizacijo, je na grkokatoliške duhovnike in vernike naslovil pastoralno pismo, v katerem je zapisal: »Naš poziv je namenjen vsem vam, častitljivi bratje in ljubljeni sinovi, da bi pomagali Judom ne samo s svojimi mislimi, ampak tudi s svojo žrtvijo, saj vemo, da danes ne moremo storiti plemenitejšega dejanja kot je ta krščanska in romunska pomoč, ki izhaja iz goreče človeške ljubezni. Prva skrb sedanjega trenutka mora biti to delo pomoči.« Ob tem je papež Leon XIV. spomnil, da je Moshe Carmilly-Weinberger, nekdanji rabin judovske skupnosti v mestu Cluj-Napoca, pričeval, da je kardinal Hossu med letoma 1940 in 1944 pomagal pred smrtjo rešiti na tisoče Judov iz severne Transilvanije.

Premagati sovraštvo z odpuščanjem

»Upanje velikega Pastirja je bilo upanje zvestega moža, ki ve, da vrata zla ne bodo premagala Božjega dela.
Njegovo življenje je bilo pričevanje vere, živete do konca, v molitvi in predanosti drugim. Bil je mož dialoga ter prerok upanja in papež Frančišek ga je 2. junija 2019 v Blaju razglasil za blaženega. Ob tej priložnosti je med homilijo navedel en njegov stavek kot povzetek njegovega življenja: "Bog nas je poslal v te temine trpljenja, da bi podarili odpuščanje in molili za spreobrnjenje vseh."
Te besede izražajo bistvo duha mučencev: neomajno vero v Boga, brez sovraštva, a z usmiljenjem, ki trpljenje spreminja v ljubezen do preganjalcev. Še danes ostajajo preroško povabilo, da bi premagali sovraštvo z odpuščanjem in bi živeli vero z dostojanstvom in pogumom.«

Vzeti za svoje geslo »Naša vera je naše življenje«

ʲž je ob tem poudaril, da Cerkev, ki je blizu trpljenju judovskega ljudstva, ki je doseglo vrhunec v drami holokavsta, »dobro ve, kaj pomenijo bolečina, marginalizacija in preganjanje. Prav zato čuti zavezanost k izgradnji družbe, osredotočene na spoštovanje človeškega dostojanstva kot zahtevo vesti«.

  (@Vatican Media)

»Sporočilo kardinala Hossuja je aktualno bolj kot kdajkoli prej. Kar je storil za Jude v Romuniji, dejanja, s katerimi je zaščitil bližnjega kljub vsem tveganjem in nevarnostim, ga prikazujejo kot zgled svobodnega, pogumnega in velikodušnega človeka vse do najvišje žrtve. Zato bi moralo njegovo geslo "Naša vera je naše življenje" postati geslo vsakogar izmed nas. Upam, da bosta njegov zgled, ki je napovedal vsebino, kasneje izraženo v izjavi Nostra aetate drugega ekumenskega vatikanskega koncila, kot tudi vaše prijateljstvo, luč za današnji svet: recimo "ne" nasilju; vsakemu nasilju, še toliko bolj če je storjeno nad nemočnimi in neoboroženimi osebami kot so otroci in družine!
Naj Bog blagoslovi vsakega izmed vas in vaše drage!«

Vexler: Hossu je zavračal vsakršen kompromis

Na spominski slovesnosti je spregovoril tudi Silviu Vexler, predsednik Zveze judovskih skupnosti v Romuniji. Dejanja kardinala Hossuja je označil za »nepredstavljiva in skoraj nerazumljiva za večino od nas«, saj je »sebe, svojo skupnost in svojo Cerkev spravil v nevarnost, ko je poskušal rešiti ljudi, ki jih ni poznal. Ne samo s tem, da je vse vernike pozval, naj zaščitijo Jude, ampak tudi s tem, da jih je skril v svoji katedrali«. Zato je bil po Vexlerjevih besedah resnično »pravična oseba, ki je zavračala vsakršen kompromis«.

  (@Vatican Media)

Murešan: Božji mož, ki se je boril za resnico in pravičnost

Svoje sporočilo je ob spominu na kardinala Hossuja poslal tudi kardinal Lucian Murešan, višji nadškof grkokatoliške cerkve v Romuniji. V njegovem imenu ga je med slovesnostjo v Sikstinski kapeli prebral škof Cristian Crišan. Kardinal Murešan je zapisal, da nam življenje in mučeništvo kardinala Hossuja govorita o njegovem »prijateljstvu z Bogom, z brati in bližnjim, onkraj vere ali etnične pripadnosti«. V tem prijateljstvu ter »v iskrenem in velikodušnem služenju tistim, ki jih je srečal na življenjski poti«, je blaženi Hossu našel moč, »da je odpustil in ljubil tiste, ki so ga preganjali«. Mučenec škof je bil po Murešanovih besedah predvsem »Božji mož, ki nam je zapustil dediščino svojega nenehnega boja za resnico in pravičnost«.

Program spominske slovesnosti je vključeval tudi nekaj glasbenih točk in branje odlomkov iz spominov blaženega Hossuja, pričevanja o njegovi veri, moči odpuščanja ter njegovi notranji svobodi kljub preganjanju s strani romunskega komunističnega režima.

torek, 3. junij 2025, 15:20