MAP

2025.06.08 Santa Messa nella Solennità di Pentecoste, per il Giubileo dei Movimenti, delle Associazioni e delle Nuove Comunità

Leon XIV. pred sklepom svete maše: Po priprošnji Device Marije prosimo od Svetega Duha dar miru

Pred molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška in blagoslovom ob sklepu svete maše, ki jo je daroval na binkoštno nedeljo na Trgu sv. Petra, je Leon XIV. pozdravil vse navzoče in tudi tiste, ki so bili povezani preko medijev, se zahvalil vsem predstavnikom cerkvenih skupnosti, ki so prišli na jubilej in povabil naj po priprošnji Device Marije izprosimo od Svetega Duha dar miru.

Leon XIV.

Preden sklenemo to obhajanje se obračam z pozdravom na vse, ki ste sodelovali, in tudi tiste, ki ste bili povezani preko medijev.

Zahvaljujem se navzočim kardinalom in škofom ter vsem predstavnikom cerkvenih združenj in gibanj ter novih skupnosti. Drage sestre in bratje, z močjo Svetega Duha pojdite na pot prenovljeni od tega vašega jubileja. Pojdite in vsem prinesite upanje Gospoda Jezusa!

V Italiji in drugod se te dni končuje šolsko leto. Lepo pozdravljam mlade in vse dijake ter njihove učitelje, še posebej dijake, ki bodo v naslednjih dneh opravljali zaključne izpite.

In zdaj po priprošnji Device Marije prosimo od Svetega Duha dar miru. Najprej mir v srcih: samo mirno srce lahko širi mir v družini, družbi, mednarodnih odnosih. Naj Duh vstalega Kristusa odpre poti sprave povsod, kjer je vojna; razsvetli vladarje in jim daj pogum, da naredijo poteze popuščanja napetosti in dialoga.

nedelja, 8. junij 2025, 12:39

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
ʲž Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
ʲž Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >