Prva kateheza pape?a Leona XIV.: Bog nas ljubi kot sejalec, ki razsipno me?e semena
Pape? Leon XIV. je nadaljeval cikel katehez, ki jih je v jubilejnem letu za?el Fran?i?ek z naslovom Jezus Kristus, na?e upanje. Svojo prvo katehezo je namenil Jezusovim prilikam in v ospredje postavil priliko o sejalcu.
Prilika o sejalcu govori o dinamiki Bo?je besede in njenih u?inkih. Vsaka beseda evangelija je namre? kot seme, ki se ga vr?e v zemljo na?ega ?ivljenja. »Bog seje semena svoje besede na vse vrste zemlje, torej v katero koli na?o situacijo. Ljubi nas takole: ne ?aka, da bomo postali bolj?a zemlja, vedno nam velikodu?no daje svojo besedo. Morda prav zato, ker vidimo, da nam zaupa, se bo v nas rodila ?elja, da bi bili bolj?a zemlja. To je upanje, utemeljeno na skali Bo?je velikodu?nosti in usmiljenja,« je dejal sveti o?e.
Svetopisemski odlomek: Mt 13,1-9
Tisti dan je ?el Jezus iz hi?e in sédel ob jezero. Pri njem so se zbrale velike mno?ice, tako da je stopil v ?oln in sédel, vsa mno?ica pa je stala na obre?ju. In veliko jim je povedal v prilikah. Dejal je: »Glejte, sejalec je ?el sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo na pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vz?lo, ga je o?galo, in ker ni imelo korenine, se je posu?ilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadu?ilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: eno stoternega, drugo ?estdeseternega in spet drugo trideseternega. Kdor ima u?esa za poslu?anje, naj poslu?a!«
Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje.«
Kristusovo ?ivljenje. Prilike
Sejalec. »In veliko jim je povedal v prilikah« (Mt 13,3a)
Dragi bratje in sestre, z veseljem vas sprejemam na svoji prvi splo?ni avdienci. Danes bom nadaljeval cikel jubilejnih katehez na temo »Jezus Kristus, na?e upanje«, ki ga je za?el pape? Fran?i?ek.
Nadaljevali bomo premi?ljevanje o Jezusovih prilikah, ki nam pomagajo ponovno odkriti upanje, saj nam ka?ejo, kako Bog deluje v zgodovini. Danes bi se rad ustavil pri priliki, ki je nekoliko posebna, saj je nekak?en uvod v vse prilike. Govorim o priliki o sejalcu (prim. Mt 13,1-17). V tej zgodbi lahko v nekem smislu prepoznamo Jezusov na?in komuniciranja, ki nas lahko veliko nau?i za dana?nje oznanjevanje evangelija.
Vsaka prilika pripoveduje zgodbo iz vsakdanjega ?ivljenja, pa vendar nam ?eli povedati nekaj ve?, usmerja nas h globljemu pomenu. Prilika v nas prebuja vpra?anja, vabi nas, naj se ne ustavimo pri navideznosti. Ob zgodbi, ki jo pripoveduje, ali podobi, ki jo ponuja, se lahko vpra?am: kje sem jaz v teh zgodbi? Kaj ta podoba govori mojemu ?ivljenju? Izraz prilika izhaja iz gr?ke besede paraballein, kar pomeni vre?i pred. Prilika vr?e pred mene besedo, ki me izzove in spodbudi, da se izpra?ujem.
Prilika o sejalcu govori prav o tej dinamiki Bo?je besede in u?inkih, ki jih povzro?a. Vsaka beseda evangelija je namre? kot seme, ki se ga vr?e v zemljo na?ega ?ivljenja. Jezus velikokrat uporabi podobo semena z razli?nimi pomeni. V 13. poglavju Matejevega evangelija nas prilika o sejalcu vpelje v serijo drugih majhnih prilik, od katerih nekatere govorijo prav o tem, kaj se dogaja v zemlji: o p?enici in ljuljki, gor?i?nem zrnu, zakladu, ki je skrit na polju. Kaj je torej ta zemlja? To je na?e srce, a tudi svet, skupnost, Cerkev. Bo?ja beseda dejansko naredi vsako stvarnost rodovitno in jo spodbuja.
Na za?etku vidimo, kako Jezus gre ven iz hi?e in okoli njega se zbere velika mno?ica (prim. Mt 13,1). Njegova beseda o?ara in vzbuja radovednost. Med ljudmi je o?itno veliko razli?nih situacij. Jezusova beseda je namenjena vsem, vendar v vsakem deluje na druga?en na?in. Ta kontekst nam omogo?a, da bolje razumemo pomen prilike.
Sejalec, nekoliko svojevrsten, gre sejat, vendar mu je vseeno, kam pade seme. Semena vr?e tja, kjer verjetno ne bodo rodila sadov: na pot, med kamenje, med trnje. Ta dr?a poslu?alca preseneti, da se vpra?a: kako to?
Navajeni smo, da stvari prera?unamo – in to je v?asih tudi potrebno –, vendar pa to ne velja za ljubezen! Na?in, kako ta »razsipni« sejalec me?e semena, je podoba na?ina, kako nas Bog ljubi. Res je, da je usoda semena vedno odvisna tudi od na?ina, kako ga zemlja sprejme, in od razmer, v katerih se nahaja, vendar pa nam Jezus v tej priliki predvsem pravi, da Bog seje semena svoje besede na vse vrste zemlje, torej v katero koli na?o situacijo: v?asih smo bolj povr?ni in raztreseni, v?asih se prepustimo navdu?enju, v?asih nas bremenijo ?ivljenjske skrbi, a obstajajo tudi trenutki, ko smo na razpolago in sprejemamo. Bog pa je poln zaupanja in upa, da bo seme prej ali slej zacvetelo. Ljubi nas takole: ne ?aka, da bomo postali bolj?a zemlja, vedno nam velikodu?no daje svojo besedo. Morda prav zato, ker vidimo, da nam zaupa, se bo v nas rodila ?elja, da bi bili bolj?a zemlja. To je upanje, utemeljeno na skali Bo?je velikodu?nosti in usmiljenja.
Ko Jezus pripoveduje o tem, kako seme obrodi sad, nam govori tudi o svojem ?ivljenju. Jezus je Beseda, je Seme. In seme, da bi rodilo sad, mora umreti. Ta prilika nam torej pravi, da je Bog pripravljen »zapravljati« za nas in da je Jezus pripravljen umreti, da bi spremenil na?e ?ivljenje.
V mislih imam prelepo sliko Van Gogha: Sejalec ob son?nem zahodu. Ta podoba sejalca v ?go?em soncu mi govori o kmetovem trudu. In zanimivo je, da je Van Gogh za sejalcem upodobil ?e zrelo ?ito. Zdi se mi, da je to podoba upanja: tako ali druga?e je seme obrodilo sadove. Ne vemo kako, ampak je. V sredi??u prizora pa ni sejalec, ki je postavljen na eno stran, ampak na celotni sliki prevladuje podoba sonca; morda zato, da bi nas spomnila, da je Bog tisti, ki premika zgodovino, ?eprav se v?asih zdi odsoten ali oddaljen. Sonce je tisto, ki greje grude zemlje in poskrbi, da seme dozori.
Dragi bratje in sestre, v kak?ni ?ivljenjski situaciji danes prihaja k nam Bo?ja beseda? Prosimo Gospoda za milost, da bomo vedno sprejeli seme, ki je njegova beseda. In ?e bomo videli, da nismo rodovitna zemlja, ne obupajmo, ampak prosimo Njega, naj nas obdeluje, da bomo postali bolj?a zemlja.
Photogallery
