笔补辫别啪 Leon XIV.: Bog biva v meni, da bi postal orodje njegove ljubezni za druge
V nagovoru je pape啪 izhajal iz dana拧njega evangelija (prim. Jn 14,23-29). Jezus u膷ence osvobodi vsake tesnobe in skrbi. 膶e ostanemo v njegovi ljubezni 鈥� je dejal 鈥� se on sam naseli v nas in »ta ljubezen nas razsvetljuje, naredi si prostor v na拧em na膷inu razmi拧ljanja in v na拧ih odlo膷itvah, tako da se raz拧iri tudi na druge in osvetli vse situacije na拧ega bivanja«. »膶eprav sem krhek, se Gospod ne sramuje moje 膷love拧kosti, nasprotno, prihaja, da bi bival v meni. Spremlja me s svojim Duhom, me razsvetljuje in me naredi za orodje svoje ljubezni za druge, za dru啪bo in za svet.«
Sveti o膷e je pozval, naj Jezusovo ljubezen prina拧amo vsepovsod ter naj ne pozabimo, da sta vsaka sestra in brat bivali拧膷e Boga, katerega navzo膷nost se razodeva zlasti v malih, ubogih in trpe膷ih, ter nas prosi, da bi bili pozorni in so膷utni kristjani.
Nagovor pape啪a Leona XIV., Regina Caeli, nedelja, 25. maj 2025
Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo!
艩e vedno sem na za膷etku svoje slu啪be med vami in najprej bi se vam 啪elel zahvaliti za naklonjenost, ki mi jo izkazujete. Pri tem pa vas prosim, da me podpirate s svojimi molitvami in bli啪ino.
Pri vsem, k 膷emur nas kli膷e Gospod, tako na 啪ivljenjski poti kot na poti vere, se v膷asih po膷utimo neprimerne. Vendar nam evangelij dana拧nje nedelje (prim. Jn 14,23-29) pravi, da ne smemo gledati na svoje mo膷i, ampak na usmiljenje Gospoda, ki nas je izbral, in biti prepri膷ani, da nas Sveti Duh vodi in nas vsega u膷i.
Apostolom, ki so na predve膷er U膷iteljeve smrti vznemirjeni in zaskrbljeni ter se spra拧ujejo, kako bodo mogli biti nadaljevalci in pri膷evalci Bo啪jega kraljestva, Jezus naznani dar Svetega Duha s to 膷udovito obljubo: »膶e me kdo ljubi, se bo dr啪al moje besede in moj O膷e ga bo ljubil; pri拧la bova k njemu in prebivala pri njem« (Jn 14,23).
Tako Jezus u膷ence osvobodi vsake tesnobe in skrbi in jim lahko re膷e: »Va拧e srce naj se ne vznemirja« (Jn 14,27). 膶e ostanemo v njegovi ljubezni, se pravzaprav on sam naseli v nas, na拧e 啪ivljenje postane Bo啪ji tempelj in ta ljubezen nas razsvetljuje, naredi si prostor v na拧em na膷inu razmi拧ljanja in v na拧ih odlo膷itvah, tako da se raz拧iri tudi na druge in osvetli vse situacije na拧ega bivanja.
Glejte, bratje in sestre, prav to bivanje Boga v nas je dar Svetega Duha, ki nas prime za roko in nam omogo膷a, da tudi v vsakdanjem 啪ivljenju do啪ivljamo Bo啪jo navzo膷nost in bli啪ino ter tako postanemo njegovo bivali拧膷e.
Lepo je, da ob pogledu na na拧o poklicanost, na stvarnosti in osebe, ki so nam zaupane, na obveznosti, ki jih izpolnjujemo, na na拧e slu啪enje v Cerkvi, lahko vsak od nas z zaupanjem re膷e: 膷eprav sem krhek, se Gospod ne sramuje moje 膷love拧kosti, nasprotno, prihaja, da bi bival v meni. Spremlja me s svojim Duhom, me razsvetljuje in me naredi za orodje svoje ljubezni za druge, za dru啪bo in za svet.
Preljubi, na temelju te obljube hodimo v veselju vere, da bi bili sveti Gospodovi templji. Prizadevajmo si, da bi njegovo ljubezen prina拧ali povsod, pri tem pa ne pozabimo, da je vsaka sestra in vsak brat Bo啪je bivali拧膷e in da se njegova navzo膷nost razodeva zlasti v malih, ubogih in trpe膷ih, ter nas prosi, da bi bili pozorni in so膷utni kristjani.
Vsi se izro膷imo Marijini pripro拧nji. Po delovanju Duha je postala »bivali拧膷e, posve膷eno Bogu«. Z njo lahko tudi mi do啪ivljamo veselje, ko sprejemamo Gospoda ter smo znamenje in orodje njegove ljubezni.
