杏MAP导航

»Danes pa Cerkev vsem ponuja svojo dedi??ino dru?benega nauka, da bi odgovorila na novo industrijsko revolucijo in na razvoj umetne inteligence, ki prina?ata nove izzive za za??ito ?love?kega dostojanstva, pravi?nosti in dela,« je dejal pape? Leon XIV., ki je med temeljnimi na?eli, ki jim ?eli slediti, izpostavil vrnitev k prvenstvu Kristusa pri oznanjevanju; misijonarsko spreobrnjenje celotne kr??anske skupnosti; rast v kolegialnosti in sinodalnosti; pozornost do ljudske pobo?nosti; ljube?a skrb za zadnje in odvr?ene; dialog s sodobnim svetom v njegovih razli?nih sestavinah in stvarnostih.

Pape? Leon XIV. je sre?anje za?el s skupno molitvijo o?ena? in zdravamarija v latin??ini, da bi Gospod ?e naprej spremljal kardinalski zbor in predvsem vso Cerkev. Prvi del je bil namenjen njegovemu govoru, drugi del pa medsebojni podelitvi, da bi – kot je dejal –  »lahko sli?al kak?ne nasvete, predloge, namige, konkretne stvari, o katerih se je ?e govorilo pred konklavom«.

  (ANSA)

Govor pape?a Leona XIV. kardinalskemu zboru, 10. maja 2025

Bratje kardinali!
Vse pozdravljam in se vam zahvaljujem za to sre?anje ter za dneve pred njim, ki so bili bole?i zaradi izgube svetega o?eta Fran?i?ka, zahtevni zaradi odgovornosti, s katerimi smo se skupaj soo?ili, ter hkrati, v skladu z obljubo, ki nam jo je dal sam Jezus, bogati z milostjo in tola?bo v Duhu (prim. Jn 14,25-27).

Vi, dragi kardinali, ste pape?evi najtesnej?i sodelavci in to mi je v veliko tola?bo, ko sprejemam jarem, ki o?itno presega moje mo?i, kot tudi mo?i vseh drugih. Va?a navzo?nost me spominja, da me Gospod, ki mi je zaupal to poslanstvo, ne pu??a samega pri prevzemanju odgovornosti. Predvsem vem, da lahko vedno, vedno ra?unam na njegovo pomo?, na Gospodovo pomo?, ter po njegovi milosti in previdnosti na va?o bli?ino in bli?ino ?tevilnih bratov in sester po vsem svetu, ki verujejo v Boga, ljubijo Cerkev in podpirajo Kristusovega namestnika z molitvijo in dobrimi deli.

Zahvaljujem se dekanu kardinalskega zbora, kardinalu Giovanniju Battisti Reju, ?igar modrost, plod dolgega ?ivljenja in dolgoletnega zvestega slu?enja apostolskemu sede?u, nam je v tem ?asu bila v veliko pomo?. Zahvaljujem se kamerlengu svete rimske Cerkve, kardinalu Kevinu Josephu Farrellu, za dragoceno in zahtevno vlogo, ki jo je imel v ?asu sede vacante in sklica konklava. Svoje misli namenjam tudi bratom kardinalom, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli biti navzo?i, in njim se z vami pridru?ujem v ob?estvu naklonjenosti in molitve.

V tem trenutku, ki je isto?asno ?alosten in vesel, previdnostno ovit v svetlobo velike no?i, bi ?elel, da na odhod pokojnega svetega o?eta Fran?i?ka in konklave skupaj gledamo kot na velikono?ni dogodek, kot na etapo dolgega izhoda, po katerem nas Gospod ?e naprej vodi proti polnosti ?ivljenja; v tej perspektivi izro?imo »O?etu usmiljenja in Bogu vse tola?be« (2 Kor 1,3) du?o rajnega pape?a in prihodnost Cerkve.

Pape?, od svetega Petra in vse do mene, njegovega nevrednega naslednika, je poni?ni slu?abnik Boga in bratov, ni? drugega kot to. To so dobro pokazali zgledi mnogih mojih predhodnikov, kot pape? Fran?i?ek s svojim slogom popolne predanosti slu?enju in trezne bistvenosti v ?ivljenju, izro?itve Bogu v ?asu poslanstva in mirnega zaupanja v trenutku vrnitve v O?etovo hi?o. Sprejmimo to dragoceno dedi??ino in se ponovno podajmo na pot, spodbujeni z istim upanjem, ki prihaja iz vere.

Vstali, ki je navzo? med nami, varuje in vodi Cerkev ter ?e naprej po?ivlja upanje z ljubeznijo, ki je »izlita v na?a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Na nas pa je, da postanemo ubogljivi poslu?alci njegovega glasu in zvesti slu?abniki njegovih na?rtov zveli?anja, pri tem pa se spominjamo, da nam Bog bolj kot z glasnim gromom in potresom rad govori s »?epetom lahnega vetri?a« ali, kot nekateri prevajajo, »z glasom tihega ?epeta« (1 Kr 19,12). To je pomembno sre?anje, ki ga ne smemo zamuditi in h kateremu moramo vzgajati in spremljati vse sveto Bo?je ljudstvo, ki nam je zaupano.

V zadnjih dneh smo lahko videli lepoto in ?utili mo? te neizmerne skupnosti, ki je svojega pastirja sprejela in ?alovala z veliko naklonjenostjo in predanostjo ter ga z vero in molitvijo spremljala v trenutku njegovega dokon?nega sre?anja z Gospodom. Videli smo, kaj je resni?na veli?ina Cerkve, ki ?ivi v raznolikosti svojih udov, zdru?enih z eno glavo, Kristusom, »pastirjem in varuhom« (1 Pt 2,25) na?ih du?. Je telo, iz katerega smo se rodili tudi mi, in hkrati ?reda (prim. Jn 21,15-17), polje (prim. Mr 4,1-20), ki nam je dano, da zanj skrbimo in ga obdelujemo, hranimo z zakramenti odre?enja in dajemo rodovitnost s semenom Besede, da bi, trdni v slogi in navdu?eni nad poslanstvom, hodili, kakor Izraelci v pu??avi, v senci oblaka in v lu?i Bo?jega ognja (prim. Raz 13,21).

V zvezi s tem bi ?elel, da danes skupaj obnovimo na?o popolno predanost poti, po kateri vesoljna Cerkev hodi ?e desetletja, ko sledi drugemu vatikanskemu koncilu. Pape? Fran?i?ek je k temu pozival in kot nauk aktualiziral njegove vsebine v , v zvezi s katero bi rad izpostavil nekaj temeljnih poudarkov: vrnitev k prvenstvu Kristusa pri oznanjevanju (prim. ?t. 11); misijonarsko spreobrnjenje celotne kr??anske skupnosti (prim. ?t. 9); rast v kolegialnosti in sinodalnosti (prim. ?t. 33); pozornost do sensus fidei – verskega ?uta (prim. ?t. 119-120), zlasti v oblikah, ki so mu najbolj lastne in vklju?ujo?e, kot je to ljudska pobo?nost (prim. ?t. 123); ljube?a skrb za zadnje in odvr?ene (prim. ?t. 53); pogumen in zaupen dialog s sodobnim svetom v njegovih razli?nih sestavinah in stvarnostih (prim. ?t. 84; Drugi vatikanski koncil, pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 1-2).

Gre za na?ela evangelija, ki so vedno spodbujala in navdihovala ?ivljenje in delo Bo?je dru?ine, vrednote, po katerih se je razodevalo usmiljeno O?etovo obli?je in se ?e naprej razodeva v Sinu, ki je postal ?lovek in ki je najve?je upanje vsakega, ki z iskrenim srcem i??e resnico, pravi?nost, mir in bratstvo (prim. Benedikt XVI., okro?nica , 2; Fran?i?ek, bula , 3).

Prav zato, ker se ?utim poklicanega nadaljevati v tej smeri, sem razmi?ljal, da bi prevzel ime Leon XIV. Razlogi so razli?ni, a glavni je ta, da je pape? Leon XIII. z zgodovinsko okro?nico obravnaval socialna vpra?anja v kontekstu prve velike industrijske revolucije; danes pa Cerkev vsem ponuja svojo dedi??ino dru?benega nauka, da bi odgovorila na novo industrijsko revolucijo in na razvoj umetne inteligence, ki prina?ata nove izzive za za??ito ?love?kega dostojanstva, pravi?nosti in dela.

Dragi bratje, ta prvi del na?ega sre?anja bi rad sklenil z ?eljo, ki jo je sveti Pavel VI. leta 1963 postavil na za?etek svoje petrinske slu?be: »Naj pride na ves svet velik plamen vere in ljubezni, ki bo razvnel vse ljudi dobre volje, razsvetlil njihove poti medsebojnega sodelovanja in privabil na ?love?tvo, ponovno in vedno, obilje bo?anskega zadovoljstva, sámo mo? Boga, brez katerega pomo?i ni? ni vredno, ni? ni sveto« (Sporo?ilo vsej ?love?ki dru?ini Qui fausto die, 22. junij 1963).

Naj bodo to tudi na?a ob?utenja, ki naj jih z Gospodovo pomo?jo spremenimo v molitev in zavzetost. Hvala.

  (ANSA)