杏MAP导航

Vatican News

笔补辫别啪 Fran膷i拧ek uvodoma izrazi svoje veselje nad tem, da so sprejeli povabilo iz apostolskega pisma Desiderio desiderivi o bogoslu啪ni formaciji Bo啪jega ljudstva ter nadaljujejo s 拧tudijem bogoslu啪ja ne samo s teolo拧kega vidika, temve膷 tudi z vidika obhajanja bogoslu啪ja v praksi.

»Ta razse啪nost zadeva 啪ivljenje Bo啪jega ljudstva in mu razkriva njegovo pravo duhovno naravo (prim. dogmati膷na konstitucija Lumen gentium, 9). Zato tisti, ki je odgovoren za obhajanje bogoslu啪ij, ni samo profesor teologije; ni urednik, ki izvr拧uje pravila; ni zakristan, ki pripravi, kar je potrebno za bogoslu啪je.« Po pape啪evih besedah je bistveno, »da je postavljen v slu啪bo molitve skupnosti. Medtem ko poni啪no pou膷uje umetnost bogoslu啪ja, mora voditi vse tiste, ki ga obhajajo, dolo膷ati potek obreda in spremljati vernike pri zakramentalnem dogajanju«.
»Kot mistagog modro pripravlja vsako slovesnost za dobro ob膷estva; teolo拧ka na膷ela, izra啪ena v liturgi膷nih knjigah, udejanja v praksi obhajanja; spremlja in podpira 拧kofa v njegovi vlogi spodbujevalca in varuha bogoslu啪nega 啪ivljenja (艩kofovski ceremonial, 9).«

V nadaljevanju sveti o膷e poudari, da ima vsaka 拧kofija v 拧kofu in katedrali zgled bogoslu啪ja, ki ga je treba posnemati. Zato ceremoniarje spodbuja, naj predlagajo »bogoslu啪ni slog, ki izra啪a hojo za Jezusom in se izogiba nepotrebnemu pompu ali nastopa拧tvu«. Prav tako jih vabi, naj svojo slu啪bo opravljajo »diskretno, ne da bi se hvalili z rezultati svojega slu啪enja« in te dr啪e prenesejo na ministrante, bralce in pevce, v skladu z besedami Psalma 115: "Ne nam, Gospod, ne nam, temve膷 svojemu imenu daj slavo zaradi svoje dobrote, zaradi svoje zvestobe."«

Sveti o膷e zatem izpostavi, da je skrb za bogoslu啪je v prvi vrsti skrb za molitev, torej za sre膷anje z Gospodom. Udele啪encem te膷aja za zgled postavi sveto Terezijo Avilsko: pape啪 Pavel VI. je njeno misti膷no izku拧njo opredelil kot »ljubezen, ki postane lu膷 in modrost: modrost bo啪jih in 膷love拧kih stvari (prim. Homilija, 27. september 1970)«. Tudi priprava in vodenje bogoslu啪nih slovesnosti po besedah pape啪a Fran膷i拧ka pomeni zdru啪evati bo啪jo in 膷love拧ko modrost. »Prva se pridobi z molitvijo, meditacijo, s kontemplacijo; druga pa izhaja iz 拧tudija, iz zavzetosti za poglabljanje, sposobnosti poslu拧anja.«

Da bi bili pri teh nalogah uspe拧ni, sveti o膷e udele啪encem te膷aja svetuje, naj imajo svoj pogled uprt v ljudstvo, saj je 拧kof njegov pastir in o膷e. To jim bo »pomagalo razumeti potrebe vernikov ter oblike in na膷ine za spodbujanje njihovega sodelovanja pri bogoslu啪ju«.
Glede na to, da je bogoslu啪je delo celotnega ob膷estva, »sre膷anje med cerkveno doktrino in pastoralo ni nekak拧na izbirna tehnika, temve膷 sestavni vidik bogoslu啪ja, ki mora biti vedno utele拧eno, inkulturirano in mora izra啪ati vero Cerkve«. Veselje in trpljenje, sanje in skrbi Bo啪jega ljudstva imajo po pape啪evih besedah »hermenevti膷no vrednost, ki je ne smemo ignorirati«.

Svoje sporo膷ilo sveti o膷e sklene s citatom prvega dekana Pape拧kega liturgi膷nega in拧tituta benediktinskega opata Salvatoreja Marsilija iz leta 1964. Ta je »z daljnovidnostjo vabil, da bi se zavedali sporo膷ila drugega vatikanskega koncila, v lu膷i katerega prava pastorala ni mogo膷a brez bogoslu啪ja, saj je bogoslu啪je vrhunec, h kateremu te啪i celotno delovanje Cerkve«.