杏MAP导航

I??i

?Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo ob?estvenost, ?e naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslu?ja. Podarjena nam je bila velika no?; dopustimo, naj nas ohranja ?elja, ki jo ima Gospod ?e naprej, in sicer da bi jo mogel jesti z nami.? ?Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo ob?estvenost, ?e naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslu?ja. Podarjena nam je bila velika no?; dopustimo, naj nas ohranja ?elja, ki jo ima Gospod ?e naprej, in sicer da bi jo mogel jesti z nami.?  

Objavljeno apostolsko pismo o bogoslu?ni formaciji Bo?jega ljudstva

Na slovesni praznik apostolov Petra in Pavla (29. junija 2022) je pape? Fran?i?ek objavil apostolsko pismo ?Desiderio desideravi? o bogoslu?ni formaciji Bo?jega ljudstva. Besedilo je namenjeno ?kofom, duhovnikom, diakonom, posve?enim osebam in laikom.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Gre za dokument, v katerem so zbrani in na izviren na?in predelani Predlogi, ki so sad plenarnega zasedanja Kongregacije za bogoslu?je in disciplino zakramentov, ki je potekalo od 12. do 15. februarja 2019 na isto temo.
Tokratno pismo sledi pismu, ki ga je sveti o?e naslovil na ?kofe ob objavi motuproprija Traditionis custodes (Varuhi tradicije), katerega glavni namen je nadaljevati »nenehno iskanje cerkvenega ob?estva« glede edinega izraza lex orandi (»pravila molitve«) rimskega obreda, ki se izra?a v knjigah bogoslu?ne prenove, ki jo je ?elel drugi vatikanski koncil.

Dokument ni napisan v tonu navodila ali direktorija: prej gre za meditativno besedilo z ?ivim svetopisemskim, patristi?nim in bogoslu?nim pe?atom, ki ponuja ?tevilne spodbude za razumevanje lepote resnice obhajanja bogoslu?ja. Iz nje se rodi in krepi ob?estvo, ?iveto v bratski ljubezni, ki je prvo in naju?inkovitej?e pri?evanje evangelija. Pape? Fran?i?ek pi?e (?t. 37): »Bogoslu?je, ki ne evangelizira, ni pristno; prav tako kot ni pristno oznanjevanje, ki ne vodi k sre?anju z Vstalim Gospodom pri bogoslu?ju: brez pri?evanja ljubezni pa sta oba kot brne? bron ali zvene?e cimbale (prim. 1 Kor 13,1).«

Sveti o?e ve?krat poudari, da se zaveda, da vpra?anj ne obravnava zelo podrobno, kljub temu pa ponudi veliko izhodi?? o teolo?kem pomenu bogoslu?ja, o potrebi po resni in ?ivljenjski bogoslu?ni formaciji celotnega Bo?jega ljudstva ter o formativnem pomenu ars celebrandi, ki ne zadeva le tistih, ki vodijo bogoslu?je.
Besedilo svari pred pastmi individualizma in subjektivizma (ki ponovno spominjata na pelagianizem in gnosticizem), pa tudi abstraktnega spiritualizma: poklicani smo, da si ponovno pridobimo sposobnost simbolnega delovanja in razumevanja, ki je za bogoslu?je temeljnega pomena.

Spri?o Jezusove gore?e ?elje (Desiderio desiseravi, Lk 22,15), da bi bili dele?ni njegovega telesa in krvi, ne moremo, da ne bi sprejeli vabila, s katerim se sveti o?e obra?a na vse Bo?je ljudstvo: »Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo ob?estvenost, ?e naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslu?ja. Podarjena nam je bila velika no?; dopustimo, naj nas ohranja ?elja, ki jo ima Gospod ?e naprej, in sicer da bi jo mogel jesti z nami.« (?t. 65).

Prisluhni prispevku
sreda, 29. junij 2022, 13:22