杏MAP导航

Vatican News

Pape? Fran?i?ek uvodoma izrazi svoje veselje nad tem, da so sprejeli povabilo iz apostolskega pisma Desiderio desiderivi o bogoslu?ni formaciji Bo?jega ljudstva ter nadaljujejo s ?tudijem bogoslu?ja ne samo s teolo?kega vidika, temve? tudi z vidika obhajanja bogoslu?ja v praksi.

»Ta razse?nost zadeva ?ivljenje Bo?jega ljudstva in mu razkriva njegovo pravo duhovno naravo (prim. dogmati?na konstitucija Lumen gentium, 9). Zato tisti, ki je odgovoren za obhajanje bogoslu?ij, ni samo profesor teologije; ni urednik, ki izvr?uje pravila; ni zakristan, ki pripravi, kar je potrebno za bogoslu?je.« Po pape?evih besedah je bistveno, »da je postavljen v slu?bo molitve skupnosti. Medtem ko poni?no pou?uje umetnost bogoslu?ja, mora voditi vse tiste, ki ga obhajajo, dolo?ati potek obreda in spremljati vernike pri zakramentalnem dogajanju«.
»Kot mistagog modro pripravlja vsako slovesnost za dobro ob?estva; teolo?ka na?ela, izra?ena v liturgi?nih knjigah, udejanja v praksi obhajanja; spremlja in podpira ?kofa v njegovi vlogi spodbujevalca in varuha bogoslu?nega ?ivljenja (?kofovski ceremonial, 9).«

V nadaljevanju sveti o?e poudari, da ima vsaka ?kofija v ?kofu in katedrali zgled bogoslu?ja, ki ga je treba posnemati. Zato ceremoniarje spodbuja, naj predlagajo »bogoslu?ni slog, ki izra?a hojo za Jezusom in se izogiba nepotrebnemu pompu ali nastopa?tvu«. Prav tako jih vabi, naj svojo slu?bo opravljajo »diskretno, ne da bi se hvalili z rezultati svojega slu?enja« in te dr?e prenesejo na ministrante, bralce in pevce, v skladu z besedami Psalma 115: "Ne nam, Gospod, ne nam, temve? svojemu imenu daj slavo zaradi svoje dobrote, zaradi svoje zvestobe."«

Sveti o?e zatem izpostavi, da je skrb za bogoslu?je v prvi vrsti skrb za molitev, torej za sre?anje z Gospodom. Udele?encem te?aja za zgled postavi sveto Terezijo Avilsko: pape? Pavel VI. je njeno misti?no izku?njo opredelil kot »ljubezen, ki postane lu? in modrost: modrost bo?jih in ?love?kih stvari (prim. Homilija, 27. september 1970)«. Tudi priprava in vodenje bogoslu?nih slovesnosti po besedah pape?a Fran?i?ka pomeni zdru?evati bo?jo in ?love?ko modrost. »Prva se pridobi z molitvijo, meditacijo, s kontemplacijo; druga pa izhaja iz ?tudija, iz zavzetosti za poglabljanje, sposobnosti poslu?anja.«

Da bi bili pri teh nalogah uspe?ni, sveti o?e udele?encem te?aja svetuje, naj imajo svoj pogled uprt v ljudstvo, saj je ?kof njegov pastir in o?e. To jim bo »pomagalo razumeti potrebe vernikov ter oblike in na?ine za spodbujanje njihovega sodelovanja pri bogoslu?ju«.
Glede na to, da je bogoslu?je delo celotnega ob?estva, »sre?anje med cerkveno doktrino in pastoralo ni nekak?na izbirna tehnika, temve? sestavni vidik bogoslu?ja, ki mora biti vedno utele?eno, inkulturirano in mora izra?ati vero Cerkve«. Veselje in trpljenje, sanje in skrbi Bo?jega ljudstva imajo po pape?evih besedah »hermenevti?no vrednost, ki je ne smemo ignorirati«.

Svoje sporo?ilo sveti o?e sklene s citatom prvega dekana Pape?kega liturgi?nega in?tituta benediktinskega opata Salvatoreja Marsilija iz leta 1964. Ta je »z daljnovidnostjo vabil, da bi se zavedali sporo?ila drugega vatikanskega koncila, v lu?i katerega prava pastorala ni mogo?a brez bogoslu?ja, saj je bogoslu?je vrhunec, h kateremu te?i celotno delovanje Cerkve«.