Pape? katehezo namenil otrokom, posvaril pred otro?kim delom in izkori??anjem
Svetopisemski odlomek: Lk 18,15-17
Prina?ali so mu tudi majhne otroke, da bi se jih dotaknil. Ko so u?enci to videli, so jih grajali. Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti tak?nih je Bo?je kraljestvo. Resni?no, povem vam: Kdor ne sprejme Bo?jega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.«
Kateheza: Otroci, ki jih Bog najbolj ljubi
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Tokratno in naslednjo katehezo ?elim posvetiti otrokom in razmi?ljati o nadlogi otro?kega dela. Danes znamo pogledati proti Marsu in virtualnim svetovom, a s te?avo pogledamo v o?i otroka, ki je zapu??en na dru?benem obrobju ter je izkori??an in zlorabljen. Stoletje, ki proizvaja umetno inteligenco in na?rtuje ve?planetarno eksistenco, ?e vedno ni poravnalo ra?unov s poni?anim, izkori??enim in na smrt ranjenim otro?tvom.
Najprej se vpra?ajmo: Kaj nam o otrocih sporo?a Sveto pismo? Zanimivo je opaziti, da je najpogostej?a besede v Stari zavezi – takoj po bo?anskem imenu Jahve – beseda ben, kar pomeni sin, ki je navedena skoraj pet tiso? krat. »Glej, Gospodova dedi??ina so sinovi, nagrada je sad telesa« (Ps 127,3). Otroci so Bo?ji dar. ?al pa s tem darom ne ravnamo vedno s spo?tovanjem. Sveto pismo nas popelje na poti zgodovine, kjer odmevajo pesmi veselja, a se dvigajo tudi kriki ?rtev. V starozavezni knjigi ?alostinke na primer beremo: »Dojen?kov jezik se lepi na nebo od ?eje; otroci prosijo kruha, nih?e jim ga ne lomi« (?al 4,4); prerok Nahum pa se spominja dogodkov v starodavnih mestih Tebe in Ninive ter zapi?e: »Otro?i?i so bili raztre??eni po vogalih vseh ulic« (Nah 3,10). Pomislimo, koliko otrok danes umira zaradi lakote in pomanjkanja ali pa jih raztrgajo bombe.
Tudi nad novorojenim Jezusom se razbesni vihar nasilja, ko Herod uka?e pobiti betlehemske otroke. To je mra?na drama, ki se skozi zgodovino ponavlja tudi v drugih oblikah. Za Jezusa in njegove star?e je to no?na mora, saj postanejo begunci v tuji de?eli, kot se to tudi danes dogaja mnogim ljudem in mnogim otrokom (prim. Mt 2,13-18). Ko nevihta mine, Jezus odra??a v vasi Nazaret, ki je Stara zaveza nikoli ne omenja. Pri svojem zakonitem o?etu Jo?efu se nau?i tesarskega poklica (prim. Mr 6,3; Mt 13,55). Tako je »otrok rasel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Bo?ja milost je bila z njim« (Lk 2,40).
V ?asu svojega javnega delovanja je Jezus s svojimi u?enci hodil po vaseh pridigat. Nekega dne so k njemu pristopile matere, da bi blagoslovil njihove otroke, vendar so jih u?enci grajali. Jezus pa prelomi s tradicijo, ki je otroka obravnavala le kot pasivni predmet, pokli?e u?ence k sebi in re?e: »»Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti tak?nih je Bo?je kraljestvo« (Lk 18,16). In tako poka?e na najmlaj?e kot na zgled za odrasle. In doda: »Resni?no, povem vam: Kdor ne sprejme Bo?jega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Lk 18,17).
V podobnem odlomku Jezus pokli?e otroka, ga postavi med u?ence in re?e: »?e se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebe?ko kraljestvo« (Mt 18,3). In nato opozori: »Kdor pohuj?a enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja« (Mt 18,6).
Bratje in sestre, u?enci Jezusa Kristusa ne bi smeli nikoli dovoliti, da bi bili otroci zanemarjeni ali zlorabljeni, da bi bili prikraj?ani za svoje pravice, da ne bi bili ljubljeni in za??iteni. Kristjani so dol?ni resno prepre?evati in odlo?no obsoditi nasilje ali zlorabo mladoletnih oseb.
Danes je ?e vedno preve? otrok, ki so prisiljeni delati. Otrok, ki se ne smeje in ne sanja, ne bo mogel spoznati ali razvijati svojih talentov. Povsod na svetu so otroci, ki jih izkori??a gospodarstvo, ki ne spo?tuje ?ivljenja; gospodarstvo, ki s tem za?iga na?o najve?jo zalogo upanja in ljubezni. Toda otroci imajo v Bo?jem srcu posebno mesto in vsak, ki prizadene otroka, bo moral odgovarjati pred Bogom.
Dragi bratje in sestre, tisti, ki se prepoznavajo kot Bo?ji otroci, in ?e posebej tisti, ki so poslani, da drugim prina?ajo blagovest evangelija, ne morejo ostati ravnodu?ni; ne morejo sprejeti, da so sestrice in bratci, namesto da bi bili ljubljeni in za??iteni, oropani svojega otro?tva, svojih sanj, da so ?rtve izkori??anja in odrinjenosti na rob.
Prosimo Gospoda, naj odpre na?e misli in srce za skrb in ne?nost ter naj vsak otrok na svetu raste v modrosti in milosti (prim. Lk 2,52) ter sprejema in daje ljubezen.
