Kateheza o Svetem Duhu, ki iz zunanjega in notranjega kaosa ustvari harmonijo
Andreja ?ervek – Vatikan
Obstaja zunanji kaos, dru?beni in politi?ni, in obstaja notranji kaos, ki je v vsakem od nas. Zunanjega kaosa ne moremo ozdraviti, ?e prej ne ozdravimo notranjega, je dejal pape? pri katehezi. Sveti Duh, ki je na za?etku spremenil kaos v kozmos, pa ustvarja harmonijo in iz nereda naredi nekaj lepega in urejenega. Prizadeva si za preobrazbo v vsakem ?loveku. Pot, ki vodi v harmonijo Duha Stvarnika pa je pot kontemplacije in slavljenja.
Svetopisemski odlomek: 1 Mz 1,1-2
V za?etku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Bo?ji je vel nad vodami.
Kateheza: Duh in Nevesta. Sveti Duh vodi Bo?je ljudstvo v sre?anje z Jezusom, ki je na?e upanje
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes s to katehezo za?nemo cikel razmi?ljanj na temo Duh in Nevesta. Sveti Duh vodi Bo?je ljudstvo v sre?anje z Jezusom, ki je na?e upanje. Nevesta je Cerkev. To pot bomo opravili skozi tri velika obdobja zgodovine odre?enja: Staro zavezo, Novo zavezo in ?as Cerkve. Pri tem bomo imeli pogled vedno uprt v Jezusa, ki je na?e upanje.
V teh prvih katehezah o Duhu v Stari zavezi ne bomo delali »bibli?ne arheologije«. Namesto tega bomo odkrivali, da se je to, kar je v Stari zavezi dano kot obljuba, v celoti uresni?ilo v Kristusu. To bo, kot da bi sledili poti sonca od zore do poldneva.
Za?nimo s prvima dvema verzoma celotnega Svetega pisma: »V za?etku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Bo?ji je vel nad vodami« (1 Mz 1,1-2). Bo?ji Duh se nam tu ka?e kot skrivnostna mo?, ki svet iz prvotnega brezobli?nega, pustega in mra?nega stanja premakne v urejeno in harmoni?no stanje. Kajti Duh ustvarja harmonijo, harmonijo v ?ivljenju, harmonijo v svetu. Z drugimi besedami, On je tisti, ki poskrbi, da svet iz kaosa preide v kozmos, torej iz zmede v nekaj lepega in urejenega. To je pravzaprav pomen gr?ke besede kosmos in tudi latinske besede mundus, to je nekaj lepega, urejenega in ?istega, kajti Duh je harmonija.
Ta ?e vedno nejasen namig o delovanju Svetega Duha v stvarstvu je natan?neje opredeljen v naslednjem razodetju. V psalmu beremo: » Z Gospodovo besedo so bila narejena nebesa, z dihom njegovih ust vsa njihova vojska« (Ps 33,6); in spet: »po?lje? svoj dih, ustvarjena so, in prenovi? obli?je zemlje« (Ps 104,30).
Ta smer razvoja postane zelo jasna v Novi zavezi, ki opisuje posredovanje Svetega Duha v novem stvarstvu s podobami, o katerih beremo v zvezi z nastankom sveta: golob, ki se ob Jezusovem krstu spusti nad vode Jordana (prim. Mt 3,16); Jezus, ki v zgornji sobi dihne v u?ence in re?e: »Prejmite Svetega Duha« (Jn 20,22), tako kot je na za?etku Bog dahnil v Adama (prim. 1 Mz 2,7).
Apostol Pavel v ta odnos med Svetim Duhom in stvarstvom vnese nov element. Govori o vesolju, ki »zdihuje in trpi porodne bole?ine« (prim. Rim 8,22). Trpi zaradi ?loveka, ki ga je podvrgel »su?enjstvu razpadljivosti« (prim. Rim 20-21). To je stvarnost, ki nas neposredno in dramati?no zadeva. Apostol vidi vzrok trpljenja stvarstva v pokvarjenosti in grehu ?love?tva, ki sta ga potegnila v odtujenost od Boga. To velja tako danes kot takrat. Vidimo opusto?enje, ki ga je ?love?tvo povzro?ilo in ga ?e vedno povzro?a stvarstvu, zlasti tistemu delu, ki ima najve?jo sposobnost izkori??anja njegovih virov.
Sveti Fran?i?ek Asi?ki nam poka?e izhod, kako se vrniti v harmonijo Duha Stvarnika: pot kontemplacije in slavljenja. ?elel je, da bi se iz ustvarjenih bitij dvignila hvalnica Stvarniku: »Hvaljen, moj Gospod ...«
»Nebesa pripovedujejo o Bo?ji slavi,« poje psalm (Ps 18,2), a potrebujejo mo?kega in ?ensko, da bi dala glas temu nememu kriku. In v molitvi »Svet, svet, svet« pri ma?i vsaki? ponovimo: »Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.« Na?a poklicanost v svetu, nas ponovno opominja Pavel, je biti v »hvalo njegovega veli?astva« (Ef 1,12). To pomeni, da moramo veselje ob motrenju postaviti pred veselje ob posedovanju. In nih?e se ni bolj veselil stvaritev kot Fran?i?ek Asi?ki, ki ni ?elel posedovati nikogar.
Bratje in sestre, Sveti Duh, ki je na za?etku spremenil kaos v kozmos, si prizadeva za to preobrazbo v vsakem ?loveku. Po preroku Ezekielu Bog obljublja: »Dam vam novo srce in novega duha denem v va?o notranjost ... Svojega duha denem v va?o notranjost« (Ez 36,26-27). Na?e srce je namre? podobno tistemu zapu??enemu in temnemu breznu iz prvih vrstic 1. Mojzesove knjige. V njem se dvigajo nasprotna ?ustva in ?elje: tiste iz mesa in tiste iz duha. Na neki na?in smo vsi tisto »kraljestvo, ki je samo proti sebi razdeljeno«, o katerem govori Jezus v evangeliju (prim. Mr 3,24). Okoli nas obstaja zunanji kaos, dru?beni in politi?ni – pomislimo na vojne, na otroke, ki nimajo kaj za jesti, na mnoge socialne nepravi?nosti. A obstaja tudi notranji kaos v vsakem od nas. Ne moremo ozdraviti prvega, ?e prej ne za?nemo zdraviti drugega! Bratje in sestre, posvetimo se resnemu delu, da bi iz na?e notranje zmedenosti ustvarili jasnost Svetega Duha. To lahko naredi mo? Boga, mi pa odprimo srce, da bo On to lahko storil.
Naj ta razmislek v nas prebudi ?eljo, da bi izkusili Duha Stvarnika. ?e ve? kot tiso?letje nam Cerkev na usta polaga klic po njem: »Veni creator Spiritus!«, »Pridi, Stvarnik, Sveti Duh! Obi??i nas, ki tvoji smo, napolni s svojo milostjo srce po tebi ustvarjeno.« Prosimo Svetega Duha, naj pride k nam in iz nas naredi nove ljudi, z novostjo Duha.
