杏MAP导航

Andrea Tornielli, uredni?ki direktor Dikasterija za komunikacijo

Ime ji je Rufina Chamingerel in je pastoralna delavka, ki je v soboto, 2. septembra, med sre?anjem v katedrali v Ulan Batorju namenila nekaj besed pape?u Fran?i?ku. Dejala je: »?e vedno ne vem, kako bi besedo “skupnost“ prevedla v na? jezik ... Na?a Cerkev je v tisti fazi, ko otroci nenehno zastavljajo vpra?anja svojim star?em ... Imamo veliko sre?o, saj nimamo veliko knjig za katehezo v na?em jeziku, imamo pa veliko misijonarjev, ki so ?ive knjige. Rada bi poudarila u?inkovitost sinode in sinodalnosti. Med sinodo so na?i verniki, zlasti pastoralni delavci, lahko ?e bolje razumeli pravo naravo Cerkve in dobili celovitej?i pogled za na?e ?upnije.« Iz katoli?ke »male ?rede« v mongolskih stepah prihaja dragocen podatek za sinodo o sinodalnosti. Sinodalno delo, ki so ga do?iveli tukaj, jim je pomagalo »bolje razumeti pravo naravo Cerkve«.

Pape? Fran?i?ek je zatem v svojem govoru katoli?anom v Mongoliji ?elel »poudariti besedo: ob?estvo«. Kajti, je pojasnil, »Cerkve se ne razume na podlagi merila, ki je zgolj funkcionalno: ne, Cerkev ni funkcionalno podjetje«, ampak »je nekaj drugega«. »Beseda “ob?estvo“ dobro pojasni, kaj je Cerkev. V tem telesu Cerkve ?kof ni moderator razli?nih komponent, ki so morda utemeljene na podlagi na?ela ve?ine, ampak v mo?i duhovnega na?ela, po katerem je Jezus sam navzo? v osebi ?kofa, da bi zagotovil ob?estvo v svojem misti?nem Telesu.«

»Cerkev je ob?estvo« je naslov knjige, ki jo je v za?etku ?estdesetih let prej?njega stoletja napisal dominikanec Jérôme Hamer, kardinal in kasnej?i tajnik Kongregacije za nauk vere. Ekleziologija ob?estva, je trdila ?kofovska sinoda leta 1985, je »osrednja in temeljna ideja v dokumentih drugega vatikanskega koncila«.

Pape? Fran?i?ek je velikokrat pojasnil, da na?elo demokrati?ne igre ve?ine in manj?ine ne velja za ?ivljenje Cerkve in ne spo?tuje njene narave. V mongolski prestolnici je pape? dejal: »Enost v Cerkvi ni stvar reda in spo?tovanja, niti ne gre za dobro strategijo »ustvarjanja ekipe«; je vpra?anje vere in ljubezni do Gospoda, je zvestoba Njemu. Zato je pomembno, da se vse cerkvene komponente pove?ejo okoli ?kofa, ki predstavlja ?ivega Kristusa sredi svojega ljudstva in gradi tisto ob?estvo, ki je ?e oznanjevanje in ki zelo pomaga pri inkulturaciji vere.«

Sinoda, ki je tik pred vrati, je prilo?nost, da izkusimo in rastemo v zavedanju, kaj pomeni ?iveti cerkveno ob?estvo, ne po posvetni logiki, ne po vnaprej pripravljenih individualnih ali skupinskih ”psevdoagendah”, ampak tako, da ponovno odkrijemo ob?estvo v molitvi in medsebojnem poslu?anju, se vsi pustimo voditi Duhu ter tako udejanjimo temeljno razse?nost biti Cerkev. Razse?nost, ki je v Cerkvi prisotna od samega za?etka.

Ko je pape? Fran?i?ek 26. avgusta prejel nagrado »je novinarstvo«, je rekel: »Ravno v tem ?asu, v katerem je veliko govorjenja in malo poslu?anja in v katerem obstaja nevarnost, da oslabi ?ut za skupno dobro, je vsa Cerkev stopila na pot, da bi skupaj ponovno odkrila besedo skupaj. Ponovno moramo odkriti besedo skupaj. Hoditi skupaj. Spra?evati se skupaj. Skupaj si nalo?iti skupnostnega razlo?evanja, kar je za nas molitev, kot so to po?eli prvi apostoli. To je sinodalnost, ki bi jo ?eleli spremeniti v vsakodnevno navado v vseh njenih izrazih. Ravno s tem namenom se bodo ?ez dober mesec dni tukaj v Rimu zbrali ?kofje in laiki z vsega sveta na sinodi o sinodalnosti. ?lo bo za skupno poslu?anje, skupno razlo?evanje, skupno molitev.«

Iz osr?ja Azije, iz Mongolije, iz nastajajo?e Cerkve, ki je v kilometrih tako zelo oddaljena od Rima, a tako blizu pape?evemu srcu, prihaja sporo?ilo za sinodalne o?ete in matere, ki se bodo ?ez nekaj dni zbrali okoli Petrovega naslednika, da bi molili, poslu?ali drug drugega in skupaj razlo?evali, kako oznanjati evangelij ?enskam in mo?kim na?ega ?asa.