Sveti o?e delegaciji novinarjev: Pomagajte mi pripovedovati sinodo brez sloganov
Pape? Fran?i?ek
Dragi prijatelji, dobrodo?li!
Pozdravljam vas in se vam zahvaljujem za to sre?anje in za podelitev novinarske nagrade »je novinarstvo«. Morate vedeti, da sem, ?e preden sem postal rimski ?kof, zavra?al ponujene nagrade. Nikoli jih nisem prejel, nisem ?elel. In to sem nadaljeval tudi kot pape?, vendar obstaja razlog, ki me je spodbudil, da sprejmem va?o, in to je nujnost konstruktivne komunikacije, ki daje prednost kulturi sre?anja in ne soo?anja; kulturi miru in ne vojne; kulturi odprtosti do drugih in ne predsodkov. Vsi ste slavni predstavniki italijanskega novinarstva. Dovolite mi torej, da vam zaupam upanje in tudi iskreno naslovim pro?njo za pomo?. Ampak ne prosim vas za denar, ne skrbite!
Upanje je naslednje. Da se bo danes, v ?asu, ko se zdi, da vsi komentirajo vse, tudi ne glede na dejstva in pogosto ?e preden so se informirali, ponovno odkrilo in se vrnilo k vedno ve?jemu gojenju na?ela resni?nosti – resni?nost je vedno nad idejo, vedno –: resni?nost dejstev; dinami?nost dejstev; ki niso nikoli fiksna in se vedno razvijajo, v dobro ali zlo, da ne bi tvegali, da bi se informacijska dru?ba spremenila v dru?bo dezinformacij. Dezinformacija je eden od grehov novinarstva, ki so ?tirje: dezinformacija, ko novinarstvo ne informira ali slabo informira; klevetanje (v?asih se to uporablja); obrekovanje, ki se razlikuje od klevetanja, vendar uni?uje; in ?etrta je koprofilija, to je ljubezen do ?kandala, do umazanije, ?kandal se prodaja. Dezinformacija je prva med grehi, napakami – recimo tako – novinarstva.
Da pa bi udejanjali (na?elo resni?nosti), je treba ?iriti kulturo sre?anja, kulturo dialoga, kulturo poslu?anja drugega in njegovih razlogov. Digitalna kultura nam je prinesla toliko novih mo?nosti za izmenjavo, hkrati pa tvega, da bo komunikacijo spremenila v slogane. Ne, komunikacija je vedno potekala tja in nazaj. Najprej povem, nato poslu?am in odgovarjam, a vedno v obliki dialoga. To ni slogan. Na primer, skrbijo me manipulacije tistih, ki sebi?no ?irijo la?ne novice, da bi usmerjali javno mnenje. Prosim, ne prepustimo se logiki nasprotovanja, ne prepustimo se sovra?ni govorici. V dramati?nem razpletu, ki ga do?ivlja Evropa, z nadaljevanjem vojne v Ukrajini, smo poklicani k preskoku odgovornosti. Upam, da bo dan prostor glasovom miru, tistim, ki se zavzemajo za konec tega, tako kot mnogih drugih konfliktov, tistih, ki se ne predajajo »kajnovski« logiki vojne, ampak ?e naprej verjamejo, kljub vsemu v mir, v logiko dialoga in logiko diplomacije.
In zdaj prihajam k pro?nji za pomo?. Ravno v tem ?asu, v katerem je veliko govorjenja in malo poslu?anja in v katerem obstaja nevarnost, da oslabi ?ut za skupno dobro, je vsa Cerkev stopila na pot, da bi skupaj ponovno odkrila Besedo. Besedo moramo ponovno odkriti skupaj. Hoditi skupaj. Spra?evati se skupaj. Nalo?iti si breme skupnostnega razlo?evanja, ki je za nas molitev, kot so to storili prvi apostoli. To je sinodalnost, ki bi jo ?eleli prenesti v vsakodnevno navado v vseh njenih izrazih. S tem namenom se bodo ?ez dober mesec dni tukaj v Rimu zbrali ?kofje in laiki z vsega sveta na Sinodi o sinodalnosti. ?lo bo za skupno poslu?anje, skupno razlo?evanje, skupno molitev. Beseda skupaj je zelo pomembna. Smo v kulturi izklju?evanja, ki je nekak?en kapitalizem komunikacije. Morda je obi?ajna molitev te izklju?itve: »Zahvaljujem se ti, Gospod, ker nisem tak, nisem tak, nisem ...«. Gre za izklju?evanje drugega. Mi pa se moramo Gospodu zahvaliti za toliko lepega!
Zelo dobro razumem, da se lahko zdi govorjenje o »sinodi o sinodalnosti« nekaj neumnega, samo referen?nega, pretirano tehni?nega, za ?ir?o javnost premalo zanimivega. Toda to, kar se je zgodilo v preteklem letu, ki se bo nadaljevalo z zborovanjem oktobra in nato z drugo etapo sinode 2024, je nekaj zares pomembnega za Cerkev. To je pot, ki jo je sveti Pavel VI. za?el ob koncu koncila, ko je ustanovil Tajni?tvo ?kofovske sinode, ker je spoznal, da v Zahodni Cerkvi ni ve? sinodalnosti, medtem ko imajo v Vzhodni Cerkvi to razse?nost. In ta toliko letna pot – 60 let – sedaj rodi velike sadove. Prosim, navadite se poslu?ati drug drugega, se pogovarjati, ne pa si rezati glave zaradi ene besede. Poslu?ajte, razpravljajte na zrel na?in. To je milost, ki jo vsi potrebujemo za napredovanje. In to je nekaj, kar Cerkev ponuja dana?njemu svetu, svetu, ki je tolikokrat tako nesposoben sprejemati odlo?itve, tudi ko je na kocki na?e pre?ivetje. Posku?amo se nau?iti novega na?ina ?iveti odnose, poslu?ati drug drugega, da bi sli?ali in sledili glasu Duha. Odprli smo svoja vrata, vsem ponudili mo?nost sodelovanja, upo?tevali smo potrebe in predloge vseh. Skupaj ?elimo prispevati k izgradnji Cerkve, kjer se vsi po?utijo kot doma, kjer nih?e ni izklju?en. Beseda evangelija, ki je tako pomembna: vsi. Vsi, vsi: ni prvorazrednih, drugorazrednih in tretjerazrednih katoli?anov, ne. Vsi skupaj. Vsi. To je Gospodovo povabilo.
Za to si upam prositi za pomo? vas mojstre novinarstva: pomagajte mi pripovedovati ta proces tak?en, kot v resnici je, in pustite za seboj logiko sloganov in vnaprej zapakiranih zgodb. Ne, realnost. Nekdo je rekel: »Edina resnica je resni?nost«. Ja, resni?nost. Od tega bomo imeli vsi korist in prepri?an sem, da tudi to »Je novinarstvo«!
Dragi prijatelji, ?e enkrat se vam zahvaljujem za to sre?anje, za to, kar pomeni v na?i skupni zavezanosti resnici in miru. Vse vas izro?am Marijini pripro?nji in vam priporo?am: ne pozabite moliti zame!
