杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek se je zahvalil vsem, ki so omogo?ili in spremljali obisk Mad?arske. Mad?are je opisal kot pogumno ljudstvo, ki ima bogat spomin in trdne korenine ter jih spodbudil, naj ?e naprej gradijo mostove. Izpostavil je njihovo prizadevanje na podro?ju sprejemanja beguncev in izjemno skrb za okolje.

Graditi mostove harmonije in edinosti, je pozval. Zlasti Evropa je kot »most miru« poklicana, da vklju?i razlike in sprejme vse, ki potrkajo na njena vrata. Posvaril je tudi pred nevarnostjo potro?ni?tva zaradi katerega se ?lovek zadovolji z materialnim in pozablja na preteklost in svoje korenine. Ko je edina pomembna stvar to, da mislimo samo nase in delamo, kar ho?emo in kar nam je v?e?, se korenine zadu?ijo. To je problem celotne Evrope, ki je po pape?evih besedah v krizi.

Svetopisemski odlomek: 1 Pt 1,3.4a.6-7

Slavljen Bog in O?e na?ega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za ?ivo upanje, za nepropadljivo, neomade?evano in nevene?o dedi??ino, ki je v nebesih shranjena za vas. Bodite tega veseli, ?eprav morate zdaj nekaj ?asa trpeti v raznih preizku?njah, da bo preizku?enost va?e vere veljala ve? kakor zlato, ki je minljivo, pa se v ognju preizku?a, vam v hvalo, slavo in ?ast, ko se bo razodel Jezus Kristus.

Kateheza: Apostolsko potovanje na Mad?arsko

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Pred tremi dnevi sem se vrnil s potovanja na Mad?arsko. Zahvaliti se ?elim vsem, ki so ta obisk pripravili in spremljali z molitvijo, ter ponovno izraziti hvale?nost oblastem, krajevni Cerkvi in mad?arskemu narodu, pogumnemu in bogatemu s spominom. Med svojim bivanjem v Budimpe?ti sem lahko za?util naklonjenost vseh Mad?arov. Danes bi vam rad spregovoril o tem obisku s pomo?jo dveh podob: korenin in mostov.

Korenine. Kot romar sem se podal k ljudstvu, katerega zgodovina – kot je rekel sveti Janez Pavel II. – je bila zaznamovana z »mnogimi svetniki in junaki, obdanimi z vrstami poni?nih in delavnih ljudi« (Budimpe?ta, 6. september 1996). Res je: videl sem veliko preprostih in delavnih ljudi, ki ponosno varujejo vez s svojimi koreninami. In med temi koreninami, kot so to pokazala pri?evanja med sre?anji s krajevno Cerkvijo in mladimi, so predvsem svetniki: svetniki, ki so dali ?ivljenje za ljudstvo, svetniki, ki so pri?evali evangelij ljubezni in bili lu? v temnih trenutkih; mnogi svetniki iz preteklosti, ki nas danes pozivajo, naj premagamo nevarnost malodu?ja in strahu pred jutri?njim dnem, medtem ko nas spominjajo, da je Kristus na?a prihodnost. Svetniki nas spominjajo, da je Kristus na?a prihodnost.

Trdne kr??anske korenine mad?arskega ljudstva so bile tudi postavljene na preizku?njo. Njihova vera je bila preizku?ana v ognju. Med ateisti?nim preganjanjem v 20. stoletju so bili kristjani nasilno napadeni, ?kofje, duhovniki, posve?eni in laiki so bili ubiti ali jim je bila odvzeta svoboda. A medtem ko se je hotelo posekati drevo vere, so korenine ostale nedotaknjene: ostala je skrivna Cerkev, vendar ?iva in mo?na, z mo?jo evangelija. Pred tem komunisti?nim zatiranjem je na Mad?arskem pri?lo do nacisti?nega zatiranja s tragi?no deportacijo ?tevilnega judovskega prebivalstva. Toda v tem okrutnem genocidu so se mnogi odlikovali s svojo odpornostjo in zmo?nostjo za??ititi ?rtve, kar pa je bilo mogo?e, ker so bile korenine skupnega ?ivljenja trdne.

Vendar pa tudi danes, kot se je to pokazalo med sre?anjem z mladimi in sre?anjem s svetom kulture, je svoboda ogro?ena. Kako? Predvsem v belih rokavicah s potro?ni?tvom, ki anestezira, zaradi ?esar se zadovoljimo z nekoliko materialnega blagostanja in pozabimo na preteklost ter »lebdimo« v sedanjosti, ki je narejena po meri posameznika. A ko je edina pomembna stvar to, da mislimo samo nase in delamo, kar ho?emo in kar nam je v?e?, se korenine zadu?ijo. To je problem, ki zadeva celotno Evropo, kjer so posve?anje drugim, ob?utek za skupnost, lepota skupnih sanj in ustvarjanje ?tevil?nih dru?in v krizi. Vsa Evropa je v krizi. Razmislimo sedaj o tem, kako pomembno je negovati korenine, kajti samo ?e bodo segale globoko, bodo veje rasle navzgor in obrodile sadove. Vsak med nami se lahko vpra?a: Katere so najpomembnej?e korenine v mojem ?ivljenju? Kje so moje korenine? Ali se jih spominjam in ali skrbim zanje?

Poleg korenin je tu ?e druga podoba: mostovi. Budimpe?ta, ki je pred 150. leti nastala iz treh mest, je znana po mostovih, ki jo pre?kajo in povezujejo njene dele. Predvsem na sre?anjih z oblastmi se je spomnilo na pomen gradnje mostov miru med razli?nimi narodi. Zlasti Evropa je kot »most miru« poklicana, da vklju?i razlike in sprejme vse, ki potrkajo na njena vrata. V tem smislu je lep humanitarni most, ustvarjen za mnoge begunce iz sosednje Ukrajine, ki sem jih lahko sre?al ter ob?udoval tudi veliko karitativno mre?o mad?arske Cerkve.

Dr?ava si prav tako zelo prizadeva za gradnjo »mostov za jutri«: veliko pozornosti namenja ekolo?ki skrbi in trajnostni prihodnosti ter si prizadeva za gradnjo mostov med generacijami, med starimi in mladimi, kar je danes za vse nujni izziv. Obstajajo tudi mostovi, ki jih mora Cerkev, kot se je pokazalo na posebnem sre?anju, speljati do dana?njih ljudi, kajti Kristusovo oznanjevanje ne more biti samo ponavljanje preteklosti, ampak mora biti vedno posodobljeno, da bi ?enskam in mo?kim na?ega ?asa pomagalo ponovno odkriti Jezusa.

In nazadnje, ko se s hvale?nostjo spominjam lepih bogoslu?nih trenutkov, molitve z gr?ko-katoli?ko skupnostjo in slovesnega evharisti?nega obhajanja, ki je bilo zelo obiskano, mislim ?e na lepoto gradnje mostov med verniki: v nedeljo so bili pri ma?i navzo?i kristjani razli?nih obredov in dr?av ter razli?nih veroizpovedi, ki na Mad?arskem dobro sodelujejo. Graditi mostove, mostove harmonije in mostove edinosti.

Med obiskom me je presenetila pomembnost glasbe, ki je zna?ilna za mad?arsko kulturo.

Na za?etku meseca maja bi ?e rad spomnil, da so Mad?ari zelo pobo?ni do Svete Matere Bo?je. Njej jih je posvetil prvi kralj sveti ?tefan in iz spo?tovanja so se nanjo obra?ali brez izgovarjanja njenega imena ter jo klicali le s kraljevskimi nazivi. Kraljici Mad?arske torej zaupajmo to ljubo de?elo, Kraljici miru zaupajmo gradnjo mostov v svetu, nebe?ki Kraljici, ki jo slavimo v tem velikono?nem ?asu, zaupajmo svoja srca, da bi bila ukoreninjena v Bo?ji ljubezni.