Pape? pri katehezi o Iraku: Odgovor je bratstvo. Ira?ki narod ima pravico ?iveti v miru
Andreja ?ervek - Vatikan
Sveti o?e je dana?njo katehezo namenil svojemu apostolskemu potovanju v Irak, s katerega se je vrnil v ponedeljek, 9. marca 2021. ?lo je za zgodovinski obisk dr?ave, mo?no zaznamovane z vojno, konflikti, nasiljem in preganjanji, ki pa je prav tako povezana z o?akom Abrahamom. Pape? je izrazil veliko hvale?nost ter dodal, da je ?util »spokorni pomen tega romanja«. Glavno sporo?ila vseh dogodkov, je bilo »sporo?ilo bratstva«. Kot je poudaril, ima ira?ki narod »pravico ?iveti v miru«, pravico ima, da ponovno najde dostojanstvo, ki mu pripada. »Odgovor na vojno ni druga vojna, odgovor na oro?ja niso druga oro?ja. Odgovor ni vojna, odgovor je bratstvo!« Ustvariti bratstvo je izziv za Irak in prav tako izziv za celoten svet.
Svetopisemski odlomek: 1. Mz 12,1.4; 15,5-6
Gospod je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje de?ele, iz svoje rodbine in iz hi?e svojega o?eta v de?elo, ki ti jo bom pokazal. […] Abram je ?el, kakor mu je naro?il Gospod […]. 杏MAP导航ljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in pre?tej zvezde, ?e jih more? pre?teti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Veroval je Gospodu in ta mu je to ?tel v pravi?nost.
Kateheza: Potovanje v Irak
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Prej?nje dni mi je bilo dano obiskati Irak, s ?imer sem uresni?il na?rt sv. Janeza Pavla II. ?e nikoli ni bil pape? v Abrahamovi de?eli; Previdnost je hotela, da se je to zgodilo zdaj, kot znamenje upanja po letih vojne in terorizma in med hudo pandemijo.
Po tem obisku je moja du?a polna hvale?nosti. Hvale?nosti Bogu in vsem tistim, ki so ga omogo?ili: predsedniku republike in ira?ki vladi; tamkaj?njim patriarhom in ?kofom, skupaj z vsemi slu?abniki in verniki tamkaj?njih Cerkva; verskim oblastem, od velikega ajatole Al-Sistanija dalje, s katerim sem imel nepozabno sre?anje v njegovi rezidenci v Najafu.
Mo?no sem ob?util spokorni pomen tega romanja: nisem se mogel pribli?ati temu mu?enemu narodu, tej mu?eni Cerkvi, ne da bi v imenu katoli?ke Cerkve vzel nase kri?, ki ga oni nosijo ?e leta; velik kri?, kakor je tisti, postavljen pred vhodov v Karako?. Na poseben na?in sem ga ?util, ko sem videl rane, ?e vedno odprte zaradi uni?enja, in ?e bolj, ko sem se sre?al in sli?al pri?evanja pre?ivelih nasilja, preganjanja, izgona … In isto?asno sem okrog sebe videl veselje ob sprejemu Kristusovega glasnika; videl sem upanje ob odpiranju za obzorje miru in bratstva, kar povzemajo Jezusove besede, ki so bile geslo obiska: »Vi vsi pa ste bratje« (Mt 23,8). To upanje sem zasledil v govoru predsednika republike, na?el sem ga v mnogih pozdravih in pri?evanjih, v pesmih in gestah ljudi. Bral sem ga na ?are?ih obrazih mladih in v ?ivahnih o?eh ostarelih. Ljudje so ?akali pape?a pet ur, na nogah, tudi ?enske z otroki v rokah. ?akali so in v njihovih o?eh je bilo upanje.
Ira?ki narod ima pravico ?iveti v miru, pravico ima, da ponovno najde dostojanstvo, ki mu pripada. Njegove verske in kulturne korenine so tiso?letne: Mezopotamija je zibelka civilizacije; Bagdad je v zgodovini bil mesto primarne pomembnosti, ki je stoletja hranilo najbogatej?o knji?nico na svetu. In kaj jo je uni?ilo? Vojna. Vedno je vojna tista po?ast, ki se z menjavanjem dob spreminja in nadaljuje s po?iranjem ?love?tva. A odgovor na vojno ni druga vojna, odgovor na oro?ja niso druga oro?ja. Spra?eval sem se: Kdo je prodajal oro?ja teroristom? Kdo danes prodaja oro?je teroristom, ki morijo na drugih krajih – pomislimo na primer na Afriko? Gre za vpra?anje, na katerega bi ?elel, da kdo odgovori. Odgovor ni vojna, odgovor je bratstvo. To je izziv za Irak, a ne le zanj: je izziv za mnoge regije v konfliktu in, navsezadnje, bratstvo je izziv za celoten svet. Bomo sposobni ustvariti bratstvo med nami? Ustvariti kulturo bratov? Ali pa bomo nadaljevali s to logiko, ki jo je za?el Kajn: z vojno. Bratstvo, bratstvo.
Zato smo se kristjani in muslimani, skupaj s predstavniki drugih verstev, sre?ali in molili v Uru, kjer je Abraham prejel Bo?ji klic pred pribli?no ?tiri tiso? leti.
Abraham je o?e po veri, kajti poslu?al je glas Boga, ki mu je obljubil potomstvo, ter je zapustil vse in se odpravil na pot. Bog je zvest svojim obljubam in danes ?e vedno vodi na?e korake miru, vodi korake tistega, ki hodi po zemlji s pogledom, dvignjenim v nebo. In v Uru, ko smo bili skupaj pod tistim osvetljenim nebom, istim nebom, na katerem je na? o?e Abraham videl nas, svoje potomstvo, se nam je zdelo, da v srcu ?e vedno odmeva tisti stavek: vi vsi ste bratje.
Sporo?ilo bratstva je pri?lo s cerkvenega sre?anja v sirsko-katoli?ki katedrali v Bagdadu, kjer je leta 2010 med obhajanjem ma?e bilo ubitih osemin?tirideset oseb, med njimi dva duhovnika. Cerkev v Iraku je Cerkev mu?enka in v tistem sveti??u, kjer je v kamen vpisan spomin na tiste mu?ence, je odmevalo veselje ob sre?anju: moje ?udenje, da sem med njimi, se je zlivalo z njihovim veseljem, da imajo pri sebi pape?a.
Sporo?ilo bratstva smo dali v Mosulu in Karako?u, ob reki Tigris, blizu razvalin starodavnih Niniv. Okupacija Isisa je povzro?ila beg na tiso?e in tiso?e prebivalcev, med njimi tudi mnogih kristjanov razli?nih veroizpovedi in drugih preganjanjih manj?in, predvsem jazidov. Poru?ena je bila starodavna identiteta teh mest. Sedaj se ju posku?a z naporom obnoviti; muslimani vabijo kristjane, naj se vrnejo, in skupaj obnavljajo cerkve in mo?eje – tam je bratstvo. In nadaljujmo, lepo prosim, moliti za te na?e brate in sestre, mo?no preizku?ane, da bodo imeli mo? za ponovni za?etek. Ko mislim na mnoge izseljene Ira?ane, bi jim ?elel re?i: vse ste zapustili, kakor Abraham; kakor on, varujte vero in upanje, in bodite tkalci prijateljstva in bratstva tam, kjer ste; in ?e lahko, vrnite se.
Sporo?ilo bratstva je prispelo z dveh evharisti?nih obhajanj: v Bagdadu v kaldejskem obredu in v Erbilu, mestu, kjer so me sprejeli predsednik regije in premier, oblasti – zelo se jim zahvaljujem, da so me sprejeli, in prav tako me je sprejel narod. Upanje Abrahama in njegovih potomcev se je uresni?ilo v skrivnosti, ki smo jo obhajali, v Jezusu, Sinu, ki mu Bog O?e ni prizanesel, ampak ga je daroval za zveli?anje vseh: On nam je s svojo smrtjo in vstajenjem odprl prehod v obljubljeno de?elo, v novo ?ivljenje, kjer so solze posu?ene, rane ozdravljene, bratje spravljeni.
Dragi bratje in sestre, slavimo Boga za ta zgodovinski obisk in ?e naprej molimo za to de?elo in za Bli?nji vzhod. V Iraku, kljub tru??u uni?enja in oro?ja, palme, simbol dr?ave in njenega upanja, so ?e naprej rasle in dajale sadove. Tako je tudi z bratstvom: kakor sad palm – ne povzro?a hrupa, marve? je rodovitna in daje rast. Bog, ki je mir, naj podeli prihodnost bratstva v Iraku, na Bli?njem vzhodu in celotnem svetu!
