杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

SDM: praznik za celotno Cerkev, pri?evanje vere za svet

Dragi mladi, dober ve?er! Kako lepo je, da se ponovno sre?amo in sicer na tej zemlji, ki nas sprejema s tolikimi barvami ter toliko topline! Zbrani smo v Panami, kjer je Svetovni dan mladih ponovno praznik, praznik veselja in upanja za celotno Cerkev, za svet pa pomembno pri?evanje vere.

Peter je z vami, da bi praznovali ter obnovili vero in upanje

Spominjam se, da so me v Krakovu nekateri vpra?ali, ?e bom ?el v Panamo. Odgovoril sem: »Ne vem, vendar pa bo tam zagotovo Peter. Peter bo zagotovo tam.« Danes sem vesel, da vam lahko re?em: Peter je z vami, da bi praznovali ter obnovili vero in upanje. Peter in Cerkev hodita z vami in ?eliva vam re?i, da se ne bojte iti naprej s to prenavljajo?o energijo ter stalno ?eljo, 

ki nam pomaga ter nas spodbuja, da bi bili bolj veseli, bolj razpolo?ljivi, bolj »pri?e evangelija«. Iti naprej ne zato, da bi ustvarili vzporedno Cerkev, ki bi bila bolj »zabavna« ali »kul« na dogodku za mlade, z nekaj ve? okrasnimi elementi – kakor da bi vas ti lahko zadovoljili. Tak?no razmi?ljanje bi pomenilo pomanjkanje spo?tovanja do vas ter do vsega tega, kar nam Duh govori preko vas.

Ponovno najti in prebuditi novost ter mladost Cerkve

Nasprotno! Skupaj z vami ?elimo najti in prebuditi nenehno novost ter mladost Cerkve tako, da bi se vedno odpirali tej milosti Svetega Duha, ki mnogokrat ustvarja nove binko?ti (prim. Sinoda o mladih, Sklepni dokument, 60). In to je mogo?e le, ?e znamo – kakor smo pred kratkim do?iveli med sinodo –, hoditi tako, da prisluhnemo drug drugemu in poslu?amo tako, da drug drugega dopolnjujemo; ?e bomo znali pri?evati tako, da bomo oznanjali Gospoda v slu?enju svojim bratom; ki je vedno konkretno slu?enje, se razume.

U?enec za?ne z odlo?itvijo; ne boji se tvegati, iti na pot

Vem, da priti sem ni bilo lahko. Vem za napore, ?rtve, ki ste jih storili, da ste se lahko udele?ili tega Dneva. Mnogi dnevi dela in zavzetosti, sre?anja premi?ljevanja in molitve pripomorejo k temu, da pot sama postane nagrada. U?enec ni le tisti, ki pride na dolo?en kraj, ampak tisti, ki za?ne z odlo?itvijo; tisti, ki se ne boji tvegati in se podati na pot. ?e se nekdo odpravi na pot, je ?e u?enec. ?e ostane? na mestu, si izgubil. Za?eti hoditi, to je najve?je veselje u?enca, biti na poti. Vi se niste bali tvegati in hoditi. Danes lahko praznujemo zato, ker se je to praznovanje za?elo ?e pred ?asom v vsaki izmed skupnosti.

Obstaja Nekdo, ki nas naredi za brate

Malo prej smo v predstavitvi sli?ali in iz zastav videli, da prihajamo iz razli?nih kultur in narodov, govorimo razli?ne jezike, uporabljamo razli?na obla?ila. Ljudstva, iz katerih prihajamo, so imela razli?no zgodovino in okoli??ine. Koliko je stvari, po katerih se lahko razlikujemo! Vendar pa nam ni? od tega ni prepre?ilo, da bi se sre?ali in bili sre?ni, da smo lahko skupaj. To je mogo?e, ker vemo, da obstaja Nekdo, ki nas povezuje, ki nas naredi za brate. Vi, dragi prijatelji, ste storili veliko ?rtev zato, da bi se lahko sre?ali in tako postajate resni?ni mojstri in obrtniki kulture sre?anja. S svojimi dejanji in dr?ami, s svojimi pogledi, ?eljami in predvsem s svojo ob?utljivostjo postavljate na la? in diskreditirate vse tiste govore, ki ?elijo ustvarjati razdeljenosti, izklju?iti in izlo?iti tiste, ki »niso kot mi«. Vsi so osebe, kakor mi.

Pozdrav pape?u Benediktu XVI.

To pa zato, ker imate tisti ob?utek, ki zna zaslutiti, da »resni?na ljubezen ne odpravlja upravi?enih razlik, ampak jih usklajuje v ve?jo celoto« (Benedikt XVI., Homilija, 25. januar 2006). Ponavljam: »Resni?na ljubezen ne odpravlja upravi?enih razlik, ampak jih usklajuje v ve?jo celoto.« Veste, kdo je to rekel? Veste? Pape? Benedikt XVI., ki nas gleda in mu zaploskajmo, po?ljimo mu pozdrav od tukaj! Gleda nas po televiziji. Vsi pomahajmo pape?u Benediktu!

Graditelji mostov

Nasprotno, vemo, da ima o?e la?i, hudi?, raje ljudstvo, ki je razdeljeno in se prepira. On je mojster razdeljenosti in se boji ljudstva, ki se nau?i delati skupaj. In to je kriterij za prepoznavanje oseb: graditelji mostov in graditelji zidov. Graditelji zidov, ki s tem, ko sejejo strah, ?elijo razdeliti in prestra?iti osebe. Vi pa ?elite biti graditelji mostov. Kaj ?elite biti? [mladi odgovorijo: »Graditelji mostov!] Dobro ste se nau?ili, v?e? mi je!

Kultura sre?anja: povabilo, da bi ohranjali ?ive skupne sanje

Vi nas u?ite, da sre?ati se ne pomeni zamaskirati se, niti da bi vsi mislili isto ali ?iveli vsi na isti na?in: to delajo papagaji. Sre?ati se pomeni znati storiti nekaj drugega: vstopiti v kulturo sre?anja. Gre za povabilo, da bi imeli pogum, da bi ohranjali ?ive skupne sanje. Med nami je veliko razlik, govorimo razli?ne jezike. Vsi se obla?imo na razli?ne na?ine, vendar pa vas prosim, te?imo k temu, da bi imeli skupne sanje. To lahko storimo. In to nas ne izni?i, ampak obogati. Velike sanje, ki morejo vklju?iti vse. Sanje, zaradi katerih je Jezus dal svoje ?ivljenje na kri?u in je bil izlit Sveti Duh, ki je z ognjem zaznamoval dan binko?ti v srcu vsakega mo?kega in ?enske, v srcu vsakogar; v tvojem, tvojem, tvojem, mojem, tudi v tvojem. 

Vtisnil jih je v upanju, da bi na?le prostor za to, da bi rasle in se razvijale. Sanje, ki se imenujejo Jezus; sanje, ki jih je O?e zasejal v zaupanju, da bodo rasle in ?ivele v vsakem srcu. Sanje, ki se pretakajo po na?ih ?ilah, zaradi njih srce vztrepeta in vzdrhti vsakokrat, ko sli?imo besede: »Ljubite se med seboj. Kakor sem jaz vas ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji u?enci, ?e boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13,34-35). Kako se imenujejo na?e sanje? [mladi odgovorijo: »Jezus!«] Ne sli?im … [ponovijo: »Jezus!«] Ne sli?im … [glasneje: »Jezus!«]

Kr??anstvo: Oseba, ki me je ljubila, spra?uje me po ljubezni

Svetnik ene izmed de?el na tem podro?ju je rad govoril: »Kr??anstvo ni skupek resnic, ki jim je potrebno verovati, zakonov, ki jim je potrebno slediti, ali prepovedi. ?e na kr??anstvo gledamo tako, nikakor ni privla?no. Kr??anstvo je Oseba, ki me je zelo ljubila; ?eli mojo ljubezen in me spra?uje po njej. Kr??anstvo je Kristus (sv. Oskar Romero, Homilija, 6. november 1977); pomeni spodbujati sanje, za katere je dal ?ivljenje: ljubiti z isto ljubeznijo, s katero nas je ljubil On. Ni nas ljubil na pol, ni nas ljubil malo. Ljubil nas je popolnoma, napolnil nas je z ne?nostjo, z ljubeznijo, dal je svoje ?ivljenje.  

Zdru?uje in ?ene nas Kristusova ljubezen

Vpra?ajmo se: Kaj nas zdru?uje? Zakaj smo povezani? Kaj nas spodbuja, da se sre?ujemo? Veste, kaj je tisto, kar nas povezuje? Gotovost, da vemo, da smo ljubljeni z globoko ljubeznijo, o kateri no?emo in ne moremo mol?ati in nas spodbuja, da bi odgovorili na isti na?in: z ljubeznijo. Kristusova ljubezen je tista, ki nas ?ene (prim. 2Kor 5,14).

Kak?na je ta ljubezen?

Poglejte, ljubezen, ki zdru?uje, je ljubezen, ki se ne vsiljuje in ne tla?i, ljubezen, ki ne potiska na rob, ne uti?a in ni tiho, ljubezen, ki ne poni?uje in ne podjarmlja. Je Gospodova ljubezen, vsakdanja ljubezen, diskretna in spo?tljiva, ljubezen svobode in za svobodo, ljubezen, ki ozdravlja in dviguje. Gre za Gospodovo ljubezen, ki ve bolj za ponovna vstajanja kot za padce, za spravo bolj kot za prepoved, za novo mo?nost namesto da bi obsojala, bolj za prihodnost kot pa za preteklost. Je tiha ljubezen roke, ki je iztegnjena v slu?enje ter v podarjanje samega sebe: je ljubezen, ki se ne hvali, ki se ne ?opiri, poni?na ljubezen, ki se podarja drugim vedno z iztegnjeno roko. To je ljubezen, ki nas danes zdru?uje.                                                                                               

V Jezusovem imenu vam pravim: pojdite in tudi vi delajte isto

Vpra?am te: veruje? v to ljubezen? [odgovorijo: »Ja!«] Zastavim ?e eno vpra?anje: verjame?, da je to ljubezen, ki »se spla?a«? Jezus je neko? osebi, ki ga je nekaj vpra?ala, na koncu odgovoril: »?e to veruje?, pojdi in tudi ti to delaj.« V Jezusovem imenu vam pravim: pojdite in tudi vi delajte isto. Ne bojte se ljubiti, ne bojte se te konkretne ljubezni, te ljubezni, ki je ne?na, ki je slu?enje, te ljubezni, ki daje ?ivljenje.

Ali ?eli?, da bi te sanje postale ?ivljenje?

Isto vpra?anje in klic je prejela Marija. Angel jo je vpra?al, ?e ?eli nositi te sanje v svojem telesu, da bi postale ?ivljenje, da bi postale meso. Odgovorila je: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Vsi zaprimo o?i in pomislimo na Marijo. Ni bila neumna, vedela je, kaj je ?utilo njeno srce, vedela je, kaj je ljubezen in je odgovorila: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« V tem kratkem trenutku ti?ine, v katerem Jezus vsakomur pravi: 

»Si pripravljen? ?eli??«, pomisli na Marijo in odgovori: »?elim slu?iti Gospodu. Zgodi se mi po tvoji besedi.« Marija je znala re?i »da«. Imela je pogum, da je posvetila ?ivljenje Bo?jim sanjam. In isto stvar spra?uje danes tudi nas: ali ?eli?, da bi te sanje postale ?ivljenje? Ali ?eli?, da postanejo meso s tvojimi rokami, s tvojimi nogami, s tvojim pogledom, s tvojim srcem? ?eli?, da bi te O?etova ljubezen odprla za nova obzorja in te ponesla na poti, ki si jih nisi nikoli predstavljal in mislil, sanjal ali pri?akoval, ki razveseljujejo in zaradi katerih srce zapoje in zaple?e?

Ali imamo pogum re?i angelu, kakor Marija: »Tukaj smo, Gospodovi slu?abniki smo, zgodi se nam…«? Ne odgovorite sedaj, vsak naj odgovori v svojem srcu. Obstajajo vpra?anja, na katera se odgovori le v ti?ini.

Gospod, nau?i me ljubiti tako, kot si ljubil ti

Dragi mladi, ta SDM ne bo izvir upanja za nek sklepni dokument, dogovorjeno sporo?ilo ali program, ki ga je potrebno izpeljati. To, kar bo dalo ve? upanja na tem sre?anju, bodo va?i obrazi in molitev. To bo dalo upanje. Obraz, s katerim se boste vrnili domov, spremenjeno srce, s katerim se boste vrnili domov, molitev, ki ste se jo nau?ili s tem spremenjenim srcem. To, kar bo dalo ve? upanja v tem sre?anju, bodo va?i obrazi, va?a molitev. Vsakdo se bo domov vrnil z novo mo?jo, ki se rodi vsakokrat, ko se sre?amo z drugimi in z Gospodom, polni Svetega Duha, da bi se spominjali in ohranjali ?ive sanje, ki nas delajo za brate in za katere smo poklicani, da jih ne bi pustili, da bi zamrznile v srcu sveta; ne glede na to, kje bomo ali karkoli bomo delali, se bomo vedno lahko ozrli v nebo in rekli: »Gospod, nau?i me ljubiti tako, kot si ljubil ti«. ?elite ponoviti to z menoj? »Gospod, nau?i me ljubiti tako, kot si ljubil ti«.

Panama: kanal, v katerem Bo?je sanje odkrivajo druge kanale

Tega prvega sre?anja ne moremo kon?ati, ne da bi se zahvalili. Hvala vsem tistim, ki so z velikim navdu?enjem pripravili ta Svetovni dan mladih. Hvala, da ste imeli pogum graditi in gostiti, da ste rekli »da« sanjam Boga, da bi ponovno videl zbrane svoje otroke. Hvala msgr. Ulloa in vsem njegovim sodelavcem, da so pomagali pri tem, da danes Panama ni le kanal, ki povezuje morji, ampak tudi kanal, v katerem morejo Bo?je sanje ?e naprej odkrivati druge male kanale, da bi rasle, se mno?ile in se ?irile na vse konce zemlje.

Dragi prijatelji in prijateljice, naj vas Jezus blagoslovi. To vam ?elim iz vsega srca. Naj vas spremlja in varuje sv. Marija la Antigua, da bi mogli, kakor ona, brez strahu re?i: »Tukaj sem. Zgodi se mi.« Hvala.